Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 3. december 2015

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo danes temeljito presojali, kako močni in vztrajni so dejavniki, ki trenutno upočasnjujejo povratek inflacije na raven pod 2%, vendar blizu te meje v srednjeročnem obdobju, ter ponovno preučili obseg spodbud denarne politike. Svet ECB je nato sprejel naslednje odločitve, namenjene doseganju cilja stabilnosti cen:

Prvič, kar zadeva ključne obrestne mere ECB, smo sklenili obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita znižati za 10 bazičnih točk na –0,30%. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostaneta nespremenjeni na ravni 0,05% oziroma 0,30%.

Drugič, kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, smo sklenili podaljšati program nakupa vrednostnih papirjev. Mesečni nakupi vrednostnih papirjev v višini 60 milijard EUR naj bi se v skladu z omenjenim programom izvajali do konca marca 2017 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije trajno približalo cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje.

Tretjič, sklenili smo ponovno investirati glavnice vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ob njihovi zapadlosti, in sicer tako dolgo, kot bo to potrebno. To bo prispevalo tako k ugodnim likvidnostnim razmeram kot tudi k ustrezni naravnanosti denarne politike. Tehnične podrobnosti bodo objavljene kasneje.

Četrtič, v programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja smo sklenili v eurih izražene tržne dolžniške instrumente, ki jih izdajo enote regionalne in lokalne ravni države iz euroobmočja, vključiti na seznam finančnega premoženja, ki je primerno za redne nakupe s strani nacionalnih centralnih bank.

Petič, sklenili smo, da bomo operacije glavnega refinanciranja in 3-mesečne operacije dolgoročnejšega refinanciranja še naprej izvajali v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, in vsaj do konca zadnjega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv leta 2017.

Današnje odločitve smo sprejeli zato, da bi zagotovili povratek inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, in da bi s tem obenem zasidrali srednjeročna inflacijska pričakovanja. Najnovejše projekcije strokovnjakov ECB vključujejo tudi ugodna gibanja na finančnih trgih, zabeležena po naši zadnji seji o denarni politiki. Omenjena gibanja pa še vedno kažejo na navzdol usmerjena tveganja za inflacijske obete in na inflacijsko dinamiko, ki je rahlo šibkejša od pričakovane. To sledi popravkom navzdol v prejšnjih projekcijah. Vztrajno nizka inflacija je posledica precejšnjega neizkoriščenega gospodarskega potenciala, ki obremenjuje cenovne pritiske iz domačega okolja, in zaviralnih dejavnikov iz zunanjega okolja.

Naši novi ukrepi bodo vzpostavili spodbujevalne pogoje financiranja in dodatno okrepili blažilne učinke ukrepov, sprejetih od junija 2014, ki so imeli velik pozitiven vpliv na pogoje financiranja, posojilno dejavnost in realno gospodarstvo. Današnje odločitve krepijo tudi zagon gospodarskega okrevanja v euroobmočju ter povečujejo njegovo odpornost proti nedavnim globalnim gospodarskim šokom. Svet ECB bo skrbno spremljal razvoj obetov glede cenovne stabilnosti ter je pripravljen in sposoben ukrepati z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata, če bo to potrebno za ohranitev ustrezne stopnje spodbujevalne naravnanosti denarne politike. Svet ECB zlasti opozarja, da program nakupa vrednostnih papirjev omogoča zadostno prožnost, kar zadeva prilaganje obsega, sestave in trajanja nakupov.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v tretjem četrtletju 2015 četrtletno zvišal za 0,3%, potem ko je v prejšnjem četrtletju zrasel za 0,4%, in sicer najverjetneje zaradi še naprej pozitivnega prispevka povpraševanja, medtem ko je bilo gibanje manj izrazito pri naložbah in izvozu. Najnovejši anketni kazalniki kažejo, da se je rast realnega BDP v zadnjem četrtletju tega leta nadaljevala. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike in njihovi pozitivni učinki na finančne pogoje, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil že dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega naj bi nizke cene nafte povečale realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in naložbe. V nekaterih delih euroobmočja se bodo verjetno zvišali tudi javnofinančni odhodki, kar je posledica ukrepov za pomoč beguncem. Gospodarsko rast v euroobmočju pa bodo vseeno še naprej zavirali upočasnjena rast nastajajočih trgov in zmerna rast svetovne trgovinske menjave, nujno bilančno prilagajanje v številnih sektorjih ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Takšne obete v splošnem izražajo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih decembra 2015 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Tako naj bi se letni BDP v letu 2015 realno povečal za 1,5%, v letu 2016 za 1,7%, v letu 2017 pa za 1,9%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB iz septembra 2015 so obeti za realno rast BDP ostali večinoma nespremenjeni.

Tveganja za gospodarsko rast euroobmočja so povezana predvsem s povečano negotovostjo glede gibanj v svetovnem gospodarstvu, pa tudi s širšimi geopolitičnimi tveganji. Ta bi lahko upočasnjevala svetovno gospodarsko rast in slabila zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja, gledano širše pa lahko prizadenejo tudi zaupanje.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, novembra 2015 znašala 0,1%, kar je enako kot oktobra, vendar manj, kot je bilo pričakovano. Glavni razlog za to je bila nekoliko šibkejša rast cen storitev in industrijskih proizvodov, ki jo je večinoma izravnal manj negativen prispevek cen energentov. Glede na razpoložljive informacije in sedanje terminske cene nafte se bo medletna inflacija ob prelomu leta predvidoma zvišala, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov, povezanih s padcem cen nafte proti koncu leta 2014. V letih 2016 in 2017 se bo predvidoma še naprej zviševala, pri čemer jo bodo podpirali ukrepi denarne politike, ki smo jih sprejeli v preteklosti, ob dodatni podpori ukrepov, ki smo jih napovedali danes. Poleg tega bosta k zviševanju inflacije prispevala tudi pričakovano gospodarsko okrevanje ter prenos preteklih znižanj tečaja eura. Svet ECB bo v prihodnjem obdobju natančno spremljal inflacijska gibanja.

Takšen splošni vzorec inflacije kažejo tudi decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija v letu 2015 znašala 0,1%, v letu 2016 1,0%, v letu 2017 pa 1,6%. V primerjavi s septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB je bila projekcija inflacije rahlo popravljena navzdol.

V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo trdno rast širokega denarnega agregata (M3), saj se je medletna stopnja rasti M3 s septembrskih 4,9% v oktobru 2015 zvišala na 5,3%. Medletno rast tega agregata še naprej poganjajo zlasti njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 oktobra medletno zrasel za 11,8%, v primerjavi z 11,7% v septembru.

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je oktobra povečala na 0,6%, potem ko je bila septembra na ravni 0,1%. Navkljub izboljšanju pa dinamika posojil podjetjem še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna rast posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je oktobra okrepila na 1,2%, potem ko je bila septembra na ravni 1,1%. Gledano v celoti so ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, jasno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da so potrebni nadaljnji spodbujevalni ukrepi denarne politike, da bi se inflacija zanesljivo vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo k temu, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi morale sedanje ciklično okrevanje podpreti tudi učinkovite strukturne politike. Za povečanje produktivnih naložb, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti so ključni zlasti ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne bomo dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili pričakovanja o trajno višjih dohodkih ter hitreje izkoristili pozitivne učinke reform, s čimer bo euroobmočje postalo odpornejše proti globalnim šokom. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za zaupanje v naš fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije