TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 22. julij 2021

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Na današnji seji je Svet ECB obravnaval zlasti dve glavni temi: prvič, posledice pregleda strategije za našo prihodnjo usmeritev o ključnih obrestnih merah ECB in drugič, oceno gospodarskih razmer in ukrepov ob pandemiji.

V nedavnem pregledu strategije smo sprejeli nov simetričen inflacijski cilj na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. Naše obrestne mere denarne politike so že nekaj časa blizu spodnje meje in srednjeročni obeti za inflacijo so še vedno daleč pod ciljno ravnjo. V takšnih razmerah je Svet ECB danes spremenil prihodnjo usmeritev o obrestnih merah. S spremembo želi poudariti svojo odločenost, da bo še dalj časa ohranjal spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi dosegel ciljno raven inflacije.

V podporo simetričnemu 2-odstotnemu inflacijskemu cilju in skladno s strategijo denarne politike Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. To lahko pomeni tudi prehodno obdobje, v katerem bo inflacija zmerno nad ciljno ravnjo.

Naj vam predstavim našo oceno gospodarskih obetov in ukrepov ob pandemiji.

Gospodarsko okrevanje v euroobmočju se nadaljuje. Vse več ljudi je cepljenih in večina držav euroobmočja je ublažila ukrepe za omejitev gibanja. Vendar pandemija še vedno meče senco, še zlasti ker sev delta predstavlja vse večji vir negotovosti. Inflacija se je zvišala, vendar se pričakuje, da bo zvišanje večinoma samo začasno. Obeti za inflacijo v srednjeročnem obdobju ostajajo oslabljeni.

Ohraniti moramo ugodne pogoje financiranja za vse sektorje gospodarstva vse do konca obdobja pandemije. To je bistveno, da sedanji gospodarski odboj preide v trajno rast in da nevtraliziramo negativne učinke pandemije na inflacijo. Zato smo potrdili našo junijsko oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov ter še naprej pričakujemo, da se bodo nakupi v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v tekočem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.

Potrdili smo tudi ostale ukrepe v podporo mandatu ohranjanja cenovne stabilnosti, namreč raven ključnih obrestnih mer ECB, nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), politiko ponovnega investiranja glavnice zapadlih vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja, kot je podrobno predstavljeno v sporočilu za javnost, ki je bilo objavljeno danes ob 13.45. Pripravljeni smo ustrezno prilagoditi vse naše instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

V drugem četrtletju je prišlo do gospodarskega odboja in ker se omejitve postopno odpravljajo, se v tretjem četrtletju pričakuje hitra gospodarska rast. V predelovalnih dejavnostih pričakujemo močno rast, čeprav bodo ozka grla v dobavi na kratki rok še vedno ovirala proizvodnjo. Ponovno odpiranje velikih delov gospodarstva prispeva k energičnemu odboju v storitvenem sektorju, vendar bi okrevanje storitev lahko upočasnil delta sev koronavirusa, zlasti v turističnih in gostinskih dejavnostih.

Ker se ljudje vračajo v trgovine in restavracije ter znova potujejo, se zasebna potrošnja povečuje. Trošenje podpirajo boljše zaposlitvene možnosti in še vedno prisotni ukrepi državne pomoči. Tekoče okrevanje domačega in svetovnega povpraševanja krepi optimizem podjetij. To podpira naložbe. Prvič od začetka pandemije je naša anketa o bančnih posojilih pokazala, da se financiranje naložb v osnovna sredstva pojavlja kot pomemben dejavnik, ki povečuje povpraševanje podjetij po posojilih.

Pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost v prvem četrtletju prihodnjega leta vrnila na predkrizno raven. Vseeno bo trajalo še dolgo, preden bo gospodarstvo nadoknadilo škodo, ki jo je povzročila pandemija. Število ljudi v programih za ohranitev delovnih mest se zmanjšuje, vendar je še vedno visoko. Skupno je še vedno zaposlenih 3,3 milijona manj ljudi kot pred pandemijo, zlasti mladih in nižje kvalificiranih.

Denarno politiko mora pri spodbujanju okrevanja še naprej dopolnjevati ambiciozna, ciljno usmerjena in koordinirana javnofinančna politika. Pri tem ima ključno vlogo program »EU naslednje generacije«. Ta program bo prispeval k močnejšemu in enakomernemu okrevanju v vseh državah euroobmočja. Pospešil bo tudi zeleni in digitalni prehod ter podpiral nujne strukturne reforme, ki zvišujejo dolgoročno rast.

Inflacija

Junija je inflacija znašala 1,9%. Pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih še nadalje zvišala, naslednje leto pa bo predvidoma ponovno upadla. Sedanjo rast inflacije večinoma poganjajo višje cene energentov in bazni učinki, ki izhajajo iz strmega upada cen nafte na začetku pandemije in iz lanskoletnega začasnega znižanja DDV v Nemčiji. Vpliv teh dveh dejavnikov bo predvidoma izginil do prvih mesecev leta 2022, ko bosta izpadla iz izračuna medletne inflacije.

Na kratki rok velik obseg prostih zmogljivosti v gospodarstvu še naprej omejuje osnovne inflacijske pritiske. Močnejše povpraševanje in začasni stroškovni pritiski v dobavni verigi bodo sicer ustvarjali nekaj pritiska na rast cen, vendar pa bodo cenovni pritiski zaradi šibke rasti plač in pretekle apreciacije eura verjetno še nekaj časa ostali omejeni.

Trajalo bo še kar nekaj časa, preden bo zaviralni vpliv pandemije na inflacijo izginil. Pričakujemo, da se bo vzporedno z okrevanjem gospodarstva, ki ga podpirajo naši ukrepi denarne politike, v srednjeročnem obdobju zviševala tudi inflacija, vendar bo ostala pod ciljno ravnjo. Kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so se zvišali, kljub temu pa ostajajo nekoliko pod ciljno ravnjo 2%.

Ocena tveganj

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, so po naši oceni večinoma uravnotežena. Gospodarska aktivnost bi lahko presegla pričakovanja, če bi potrošniki trošili več, kot se trenutno pričakuje, in bi hitreje črpali prihranke, ki so jih ustvarili med pandemijo. K višji gospodarski rasti od pričakovane bi lahko vodilo tudi hitrejše izboljševanje pandemičnih razmer. Vendar pa bi bila rast lahko tudi nižja od pričakovane, če bi se pandemija zaostrila ali če bi omejitve v ponudbi trajale dalj časa in bi zavirale proizvodnjo.

Finančne in denarne razmere

Okrevanje rasti in inflacije je še vedno odvisno od zelo ugodnih pogojev financiranja. Tržne obrestne mere so se od naše zadnje seje znižale, vendar pogoji financiranja za večino podjetij in gospodinjstev ostajajo ugodni.

Obrestne mere bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom so še vedno zgodovinsko nizke. Podjetja so še vedno dobro financirana zaradi posojil iz prvega vala pandemije, kar deloma pojasnjuje, zakaj se je posojanje podjetjem upočasnilo. Nasprotno se posojanje gospodinjstvom vztrajno nadaljuje. Naša najnovejša anketa o bančnih posojilih kaže, da so se pogoji kreditiranja za podjetja in gospodinjstva stabilizirali. Likvidnost ostaja obsežna.

Vseeno so stroški izdajanja lastniških vrednostnih papirjev za podjetja še vedno visoki. Številna podjetja in gospodinjstva so se dodatno zadolžila, da bi prevedrila pandemijo. Vsakršno poslabšanje gospodarskih razmer bi zato ogrozilo njihovo finančno zdravje, kar bi lahko vplivalo na kakovost sredstev v bilancah bank. Še vedno je bistveno, da preprečimo medsebojno krepitev bilančnih napetosti in zaostrovanja kreditnih pogojev.

Zaključek

Povzamemo lahko, da v euroobmočju poteka močan gospodarski odboj. Vendar obeti ostajajo odvisni od poteka pandemije in napredka pri cepljenju prebivalstva. Sedanje zviševanje inflacije bo po pričakovanjih večinoma začasno. Osnovni cenovni pritiski se bodo verjetno postopno krepili, čeprav bo inflacija srednjeročno še vedno ostala daleč pod ciljno ravnjo. Naši ukrepi denarne politike, vključno s spremenjeno prihodnjo usmeritvijo, bodo prispevali k utrjevanju gospodarskega okrevanja in k postopnemu približevanju inflacije ciljni ravni dveh odstotkov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.