Uvodna izjava na tiskovni konferenci
Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 3. september 2015
Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB. Naj kot običajno začnem s sprejetimi sklepi.
Na podlagi redne ekonomske in denarne analize ter v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike je Svet ECB sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene.
Program nakupa vrednostnih papirjev se še naprej nemoteno izvaja. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, je Svet ECB – potem ko je po šestih mesecih izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, kot najavljeno, proučil omejitev deleža v posamezni izdaji – sklenil, da bo to omejitev povečal s prvotnih 25% na 33%, vendar le, če bo v vsakem primeru posebej ugotovljeno, da Eurosistem s tem ne bo postal manjšina z vetom. V nasprotnem primeru bo omejitev ostala na ravni 25%.
Naša ocena denarne politike temelji na najnovejših podatkih, zadnjih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB in vmesnem ovrednotenju najnovejših tržnih nihanj. Razpoložljivi podatki kažejo, da se gospodarsko okrevanje nadaljuje, čeprav je nekoliko šibkejše, in da se stopnja inflacije zvišuje počasneje, kot je bilo pričakovano. V zadnjem času so se ponovno pojavila navzdol usmerjena tveganja za gospodarsko rast in inflacijo. Svet ECB je zaradi velikih nihanj na finančnih trgih in trgih primarnih surovin vseeno presodil, da bi bilo preuranjeno sklepati o tem, ali gre za gibanja, ki bi lahko imela trajne posledice za prihodnja gibanja cen in vzdržno gibanje inflacije proti srednjeročnemu cilju, ali pa zgolj za prehodna tveganja.
Svet ECB bo zato natančno spremljal vse nove informacije. Poudarja svojo pripravljenost in sposobnost, da bo po potrebi ukrepal z uporabo vseh instrumentov, ki so mu na voljo v okviru mandata, ter zlasti opozarja, da program nakupa vrednostnih papirjev omogoča zadostno prožnost, kar zadeva prilaganje obsega, sestave in trajanja nakupov.
Medtem bomo v celoti izvajali mesečne nakupe vrednostnih papirjev v višini 60 milijard EUR. Ti nakupi ugodno vplivajo na ceno in razpoložljivost kreditov za podjetja in gospodinjstva. Predvidoma se bodo izvajali do konca septembra 2016 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo srednjeročni ciljni stopnji, ki je pod 2%, vendar blizu te meje.
Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno razpoložljivih informacij, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2015 realno povečal za 0,3%, kar je nekoliko manj, kot je bilo pričakovano. Zadnji anketni kazalniki kažejo na približno podobno dinamiko realne rasti BDP v drugi polovici tega leta. Na splošno naj bi se gospodarsko okrevanje nadaljevalo, čeprav z nekoliko šibkejšo dinamiko od pričakovane, kar gre še zlasti pripisati upočasnitvi rasti v nastajajočih tržnih gospodarstvih, kar zavira svetovno rast in zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike in njihovi pozitivni učinki na pogoje financiranja, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega naj bi padec cen nafte okrepil realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in naložbe. Vseeno bosta gospodarsko rast v euroobmočju verjetno še naprej zavirala nujno bilančno prilagajanje v številnih sektorjih ter počasno izvajanje strukturnih reform.
Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2015 pripravili strokovnjaki ECB. Tako naj bi se letni BDP v letu 2015 realno povečal za 1,4%, v letu 2016 za 1,7%, v letu 2017 pa za 1,8%. V primerjavi z junijskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema je bila napoved realne rasti BDP popravljena navzdol, zlasti zaradi nižjega zunanjega povpraševanja, ki je posledica šibkejše rasti na nastajajočih trgih.
Tveganja za gospodarsko rast v euroobmočju ostajajo usmerjena navzdol, kar je predvsem posledica večje negotovosti glede zunanjega okolja. Zlasti trenutna gibanja v nastajajočih tržnih gospodarstvih bi lahko dodatno neugodno vplivala na svetovno rast prek vpliva na zaupanje.
Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija, merjena s HICP, avgusta 2015 v euroobmočju znašala 0,2%, enako kot junija in julija. V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene energentov še znižale, vendar je to odtehtala višja rast cen hrane in industrijskih proizvodov. Na podlagi razpoložljivih informacij in sedanjih cen naftnih terminskih pogodb bo medletna stopnja inflacije v prihodnje ostala zelo nizka. Proti koncu leta naj bi se medletna inflacija zvišala, tudi na račun baznih učinkov, povezanih s padcem cen nafte konec leta 2014. Stopnja inflacije naj bi se v letih 2016 in 2017 še zvišala zaradi pričakovanega gospodarskega okrevanja in prenosa preteklega znižanja tečaja eura ter pod predpostavko nekoliko višjih cen nafte v prihodnjih letih v skladu s trenutnimi gibanji na terminskih trgih. Do zvišanja medletne stopnje inflacije naj bi po trenutnih pričakovanjih prišlo pozneje, kot se je pričakovalo doslej.
Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2015 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2015 znašala 0,1%, v letu 2016 1,1%, v letu 2017 pa 1,7%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema je bila projekcija inflacije popravljena navzdol, kar je predvsem posledica nižjih cen nafte. Glede na najnovejša gibanja cen nafte in tečajev obstaja tveganje, da bodo dejanske stopnje inflacije nižje od septembrskih projekcij strokovnjakov ECB.
V tem kontekstu bo Svet ECB natančno spremljal tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju. Še posebej pozorno bomo spremljali prenos ukrepov denarne politike, pa tudi svetovna gospodarska in finančna dogajanja ter gibanja cen surovin in tečajev.
V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo močno rast širokega denarnega agregata (M3). Medletna rast denarnega agregata M3 je julija 2015 znašala 5,3%, v primerjavi s 4,9% v juniju. Medletno rast tega agregata še naprej vse bolj podpirajo njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 julija medletno zrasel za 12,1%, v primerjavi z 11,7% v juniju.
Posojilna dinamika se še naprej izboljšuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je julija povečala na 0,9%, potem ko je bila junija na ravni 0,2%, in tako nadaljevala postopno okrevanje, ki se je začelo na začetku leta 2014. Kljub temu izboljšanju je dinamika posojil nefinančnim družbam še vedno šibka. Glavni vzroki ostajajo zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavniki na strani ponudbe posojil ter nadaljnja bilančna prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je julija 2015 povečala na 1,9%, potem ko je bila junija na ravni 1,7%. Gledano v celoti bodo ukrepi denarne politike, ki smo jih uvedli od junija 2014, nedvomno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.
Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, kaže, da je treba dosledno uresničevati sklepe Sveta ECB in natančno spremljati vse nove informacije z vidika njihovega vpliva na srednjeročne obete glede cenovne stabilnosti.
Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi morale sedanje ciklično okrevanje spodbujati tudi učinkovite strukturne politike. Nadaljnje reforme na trgu dela in trgu proizvodov, zlasti ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, vključno s primerno javno infrastrukturo, so ključnega pomena za povečanje produktivnih naložb, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti. S hitro in učinkovito izvedbo teh reform v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne bomo dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili pričakovanja o trajno višjih dohodkih in hitreje izkoristili reforme, s čimer bo euroobmočje postalo odpornejše proti globalnim šokom. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s Paktom za stabilnost in rast. Za zaupanje v naš fiskalni okvir je nujno, da se pakt izvaja dosledno in v celoti.
Sedaj smo na voljo za vaša vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije