Produktivnost, inovativnost in tehnološki napredek

Kako gospodarstvo raste?

Naša naloga je, da ohranjamo stabilnost cen. Če hočemo biti pri tem uspešni, moramo razumeti, kako gospodarstvo deluje in dosega rast. Današnje gospodarstvo je veliko bolj razvito, kot je bilo takrat, ko so bili mladi naši dedki in babice. Stari telegrafi in pisalni stroji so se na primer umaknili pametnim telefonom in internetu. Vsaka generacija ima dobre ideje in razvija nove postopke, ki izboljšujejo delovanje gospodarstva.

Pomen produktivnosti

En koncept, ki nam pomaga razumeti vse te spremembe, je produktivnost. Povedano na kratko produktivnost opisuje, koliko truda potrebujemo, da nekaj ustvarimo ali proizvedemo. To lahko pomeni marsikaj, od tega, koliko naredimo v enem dnevu, do tega, kako hitro stroji v tovarnah sestavijo končni izdelek. Če produktivnost narašča, pomeni, da nekaj počnemo bolje. V središču tega procesa so inovativne ideje in nove tehnologije.

Odločitve sprejemamo z mislijo na gospodarstvo

Kako hitro lahko raste naše gospodarstvo, je v veliki meri odvisno od dveh stvari: kako hitro raste naše prebivalstvo in kako hitro se povečuje produktivnost. Ker Svet ECB sklepe o denarni politiki sprejema ob upoštevanju stanja gospodarstva, je v okviru pregleda strategije razpravljal tudi o produktivnosti, inovativnosti in tehnološkem napredku.

Velike spremembe v gospodarstvu

Število prebivalcev ne raste več tako hitro kot nekoč. To pomeni, da mora naša družba postati bolj produktivna, da bi se gospodarska rast zvišala. Ta naloga je pomembna, ker je v gospodarstvu prišlo do velikih sprememb, zaradi katerih je težje ohranjati cenovno stabilnost.

Ljudje na primer živijo dlje in več varčujejo, da bi lahko po upokojitvi udobno živeli. Po finančni krizi ljudje raje vlagajo v varno kot v tvegano premoženje. Gospodarstvo ne raste več tako hitro kot nekoč, zato so podjetja manj optimistična glede prihodnosti in investirajo manj.

Padec »naravne obrestne mere«

Centralne banke na te spremembe ne morejo vplivati. Vseeno se je zaradi teh in tudi drugih sprememb znižala tako imenovana »naravna obrestna mera«. To je obrestna mera, pri kateri gospodarstvo gladko teče, inflacija – stopnja, po kateri se s časom spreminja splošna raven cen izdelkov in storitev – pa ostaja stabilna. Če centralne banke zvišajo svoje obrestne mere nad naravno obrestno mero, se rast gospodarstva upočasni in inflacija se ponavadi zniža. In če jih znižajo pod naravno obrestno mero, se rast gospodarstva pospeši in inflacija se ponavadi zviša.

Ker obstaja spodnja meja, do katere lahko grejo obrestne mere, padec naravne obrestne mere pomeni, da imajo centralne banke manj manevrskega prostora, da bi gospodarstvo spodbudile samo s politiko obrestnih mer. To je eden od razlogov, zakaj smo tako kot druge centralne banke po svetu uvedli nova orodja denarne politike. Ta so nam v pomoč pri ohranjanju cenovne stabilnosti.

Hitrejša rast produktivnosti lahko dvigne naravno obrestno mero. S tem centralne banke dobijo več manevrskega prostora, da gospodarstvo spodbujajo s politiko obrestnih mer, hkrati pa še vedno obvladujejo inflacijo.

Vlade lahko na našo produktivnost vplivajo z odločitvami, ki jih sprejemajo. Lahko na primer namenijo proračunski denar za naložbe v nove tehnologije, ki olajšajo proizvodnjo blaga ali povečajo učinkovitost dela. Lahko podpirajo izobraževanje ter spodbujajo raziskave in razvoj ali sprejmejo nove zakone, ki ljudem olajšajo poslovanje ali ustanavljanje podjetij. Takšne odločitve lahko izboljšajo produktivnost gospodarstva in prispevajo h gospodarski rasti.