European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Leto 2021 na kratko

** Na začetku bi vas radi opozorili, da se uvodni nagovor, ki je bil dokončan pred rusko invazijo na Ukrajino, nanaša na dejavnosti ECB v letu 2021. ECB je pripravljena storiti vse, kar je potrebno, da obvaruje finančno stabilnost in izpolni svoj mandat z zagotavljanjem cenovne stabilnosti. **

V letu 2021 je euroobmočje po izrednih pandemičnih razmerah stopilo na pot trdnejšega okrevanja. Gospodarstvo je zabeležilo močan odboj, saj se je BDP realno povečal za 5,3%, čeprav se je rast ob koncu leta upočasnila, ko so bile zaradi vala koronavirusne (COVID-19) različice omikron uvedene nove omejitve. Okrevanje je spremljalo tudi ustvarjanje novih delovnih mest, pri čemer je stopnja brezposelnosti do konca leta upadla na rekordno nizko raven.

Vseeno so okrevanje ob hitrem odpiranju gospodarstva zaznamovala določena trenja. Na začetku leta je bila inflacija v euroobmočju zelo nizka, nato pa so omejitve na strani ponudbe zaradi pandemije, odboj svetovnega povpraševanja in skokovito naraščanje cen energentov povzročili strmo zvišanje inflacije. Medletna stopnja inflacije je leta 2021 v povprečju znašala 2,6%, potem ko je leta 2020 dosegla le 0,3%.

ECB je leta 2021 zaključila pregled strategije denarne politike. S tem je prenovila strategijo, da se bo lahko spoprijemala z novimi izzivi, in si začrtala sklop usmeritev za obvladovanje kompleksnih razmer. Svet ECB je sprejel inflacijski cilj na ravni 2% v srednjeročnem obdobju, kar je preprost in lahko razumljiv cilj. Je simetričen, pri čemer so negativna in pozitivna odstopanja od ciljne ravni enako nezaželena. Je tudi soliden, saj se je o njem dogovoril celoten Svet ECB.

Svet ECB se je dogovoril tudi o tem, kako bo ECB uresničevala svojo zavezanost simetriji. V razmerah, ko gospodarstvo deluje blizu efektivne spodnje meje, ki zamejuje ključne obrestne mere, so potrebni posebej odločni ali vztrajni ukrepi denarne politike, da se negativni odkloni od inflacijskega cilja ne bi utrdili. Nova strategija se je odrazila v novo kalibrirani prihodnji usmeritvi glede obrestnih mer, obenem pa je usmerjala odziv denarne politike na gospodarska gibanja v drugi polovici leta.

V času, ko je bilo okrevanje krhko in inflacija oslabljena, smo ohranjali zelo spodbujevalno denarno politiko, da bi se inflacija približala cilju. Ko se je inflacija zviševala, smo ostali potrpežljivi in vztrajno sledili začrtani poti, da bi se izognili prezgodnjemu zaostrovanju denarne politike v odziv na šoke na strani ponudbe. Prilagodili smo obseg neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skladu s spreminjanjem gospodarskih obetov in našimi ocenami pogojev financiranja.

Do decembra je Svet ECB ocenil, da napredek pri gospodarskem okrevanju in doseganju srednjeročnega inflacijskega cilja omogoča postopno zmanjševanje obsega nakupov vrednostnih papirjev v prihodnjih četrtletjih. Napovedal je, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP prenehali izvajati marca 2022 in da se bodo drugi programi nakupa vrednostnih papirjev postopoma zmanjševali.

Kot del pregleda strategije je ECB objavila tudi ambiciozen akcijski načrt o podnebnih spremembah skupaj s podrobnim časovnim razporedom dejavnosti, da problematiko podnebnih sprememb vključi v okvir denarne politike. Sem sodijo prizadevanja, kako bolje zajeti posledice podnebnih sprememb v makroekonomskem modeliranju, ter razvoj novih kazalnikov za analizo podnebnih tveganj. Center ECB za podnebne spremembe, ki je bil vzpostavljen leta 2021, bo imel pomembno vlogo pri usklajevanju aktivnosti znotraj banke. Vse o trajnostnih aktivnostih in pobudah ECB si lahko preberete v posebnem poglavju v tem letnem poročilu.

ECB je uvedla nekaj pomembnih spremembe tudi na področju komuniciranja. Svet ECB je julija uvedel novo izjavo o denarni politiki, ki sklepe o denarni politiki predstavlja na bolj dostopen način. Novo izjavo dopolnjuje vizualna različica – »izjava o denarni politiki na kratko« – ki je namenjena širši javnosti. Sklepe ECB pojasnjuje v preprostem jeziku in z atraktivnimi vizualnimi elementi ter je na voljo v vseh uradnih jezikih EU.

Euro uživa močno podporo, saj je bilo 79% anketirancev v euroobmočju v anketi Eurobarometer, izvedeni junija in julija 2021, naklonjenih enotni valuti. Euro mora pripravljen tudi na digitalno dobo. Svet ECB je zato leta 2021 začel 24-mesečno fazo proučevanja v okviru projekta o morebitni uvedbi digitalnega eura. Obenem bo imela gotovina še naprej pomembno vlogo v vsakodnevnem življenju ljudi. ECB je decembra napovedala, da namerava preoblikovati prihodnje eurske bankovce, pri čemer bo za mnenje vprašala državljane, končna oblikovna podoba pa bo predvidoma izbrana leta 2024.

Euro torej v prihodnjih letih čakajo spremembe. Toda ECB ostaja neomajna v svoji zavezanosti enotni valuti in cenovni stabilnosti.

Frankfurt na Majni, april 2022

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2021 v številkah

1 Izboljševanje gospodarskih obetov je bilo zaradi pandemije še vedno negotovo

Svetovno gospodarstvo je v letu 2021 močno okrevalo predvsem zaradi ponovnega odpiranja gospodarstev ob vse večji precepljenosti proti COVID-19 ter zaradi obsežne in pravočasne podpore različnih politik. Vseeno je bilo okrevanje v posameznih razvitih in nastajajočih tržnih gospodarstvih do določene mere neenakomerno. Svetovna inflacija se je povečala, kar je bilo predvsem posledica izrazitega zvišanja cen energentov in dejstva, da je bilo v nekaterih sektorjih povpraševanje večje od ponudbe zaradi vpliva dejavnikov, povezanih s pandemijo, ter drugih ozkih grl v dobavnih verigah in transportu. V letu 2021 se je realna rast BDP v euroobmočju močno povečala, potem ko je leto prej zabeležila največji upad do zdaj. Okrevanje, zaradi katerega so se razmere na trgu dela izboljšale, so podpirali pravočasni in odločni ukrepi denarne in javnofinančne politike. Gospodarska negotovost je bila med letom kljub temu še vedno velika ob precejšnji razliki med dvema največjima sektorjema, tj. industrijo in storitvenimi dejavnostmi. Na začetku leta so rast zavirali ukrepi za zajezitev pandemije in omejitve potovanj, ki so negativno vplivali na ponudbo storitev in povpraševanje po njih. Pozneje – po izredno močnem povečanju svetovnega povpraševanja – je bila zaradi pojava ozkih grl na strani ponudbe in višjih stroškov energije proizvodnja v industriji okrnjena. Inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je v letu 2021 močno zvišala na 2,6%, potem ko je v letu 2020 znašala 0,3%. V prvih nekaj mesecih je ostala umirjena, nato pa se je v nadaljevanju leta krepila in decembra dosegla 5,0%. K dvigu cen so večinoma prispevali strmo in splošno zvišanje cen energentov, neravnovesje med povpraševanjem in ponudbo po ponovnem odpiranju gospodarstev ter bolj tehnični dejavniki, kot je odprava začasnega znižanja stopnje DDV v Nemčiji. Kar zadeva obdobje po letu 2021, naj bi bila inflacija v bližnji prihodnosti predvidoma še vedno visoka, med letom 2022 pa naj bi se umirila. Z rusko invazijo na Ukrajino pa se je negotovost, ki spremlja inflacijske obete, precej povečala.

1.1 Močno svetovno okrevanje po krizi ob neenakomernem napredku

Ob vse večji precepljenosti in pravočasni podpori različnih politik je bilo okrevanje svetovnega gospodarstva močno, vendar je bilo neenakomerno.

V letu 2021 je bilo okrevanje svetovnega gospodarstva po krizi močno, vendar je bil napredek neenakomeren (glej graf 1.1). Svetovni BDP se je v letu 2021 kljub novim valom pandemije realno povečal za 6,2%, potem ko se je v letu 2020 medletno zmanjšal za 3,1%. K ponovnemu povečanju gospodarske aktivnosti so najbolj prispevali ponovno odpiranje gospodarstev, vse večja precepljenost proti COVID-19 in pravočasna podpora politik, medtem ko so ozka grla v svetovnih dobavnih verigah zavirala rast. Čeprav je bilo okrevanje svetovno, so bile med državami razlike. V razvitih gospodarstvih je bilo izrazitejše, v večini nastajajočih tržnih gospodarstev, ki so imela bolj omejene zaloge cepiv in manj manevrskega prostora, da sprejmejo podporne ukrepe, pa zmernejše. Poleg tega se je dinamika svetovne gospodarske rasti proti koncu leta umirila predvsem zaradi novega vala okužb in ponovne uvedbe omejitev ter vztrajnih ozkih grl v dobavnih verigah.

Graf 1.1

Rast svetovnega realnega BDP

(medletne spremembe v odstotkih, četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Agregati so izračunani na podlagi BDP, ki je prilagojen glede na uteži paritete kupne moči. Polne črte označujejo podatke, ki zajemajo obdobje do zadnjega četrtletja 2021. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med prvim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2021). Zadnji podatki se nanašajo na december 2021, kot so bili ažurirani 28. februarja 2022.

Močno je okrevala tudi svetovna trgovinska menjava, k čemur je prispevala zlasti blagovna menjava.

Močno je okrevala tudi svetovna trgovinska menjava, ki pa je v drugi polovici leta 2021 izgubljala zagon (glej graf 1.2). Močno ponovno naraščanje svetovnega povpraševanja se je začelo zlasti s potrošnjo, in sicer predvsem blaga in ne toliko storitev (npr. potovanj in turizma), pri katerih je bilo več omejitev. V drugi polovici leta je blagovna menjava presegla predkrizno raven, čeprav se je rast ob vztrajnih ozkih grlih v dobavnih verigah upočasnila. Menjava storitev, v katerih je več medsebojnih fizičnih stikov, je skladno s postopnim sproščanjem omejitev okrevala počasneje in je bila v letu 2021 še vedno na nižji ravni kot pred pandemijo.

Graf 1.2

Rast svetovne trgovinske menjave (obseg uvoza)

(medletne spremembe v odstotkih; četrtletni podatki)

Viri: Haver Analytics, nacionalni viri in izračuni ECB.
Opombe: Rast svetovne trgovinske menjave je opredeljena kot rast svetovnega uvoza, vključno z euroobmočjem. Polne črte označujejo podatke, ki zajemajo obdobje do zadnjega četrtletja 2021. Prekinjene črte označujejo dolgoročno povprečje (med zadnjim četrtletjem 1999 in zadnjim četrtletjem 2021). Zadnji podatki se nanašajo na december 2021, kot so bili ažurirani 28. februarja 2022.

Svetovna inflacija se je zaradi okrevanja povpraševanja ob ozkih grlih v dobavnih verigah in višjih cenah primarnih surovin precej zvišala.

Svetovna inflacija se je v letu 2021 precej zvišala, in sicer tako z vidika skupne inflacije kot z vidika meril inflacije, ki ne vključujejo hrane in energentov (glej graf 1.3). V državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je skupna inflacija zvišala na 6,6%, inflacija brez energentov in hrane pa na 4,6%. V večini držav je bilo zvišanje inflacije predvsem odraz višjih cen energentov in drugih primarnih surovin zaradi s pandemijo povezanega neskladja med omejeno ponudbo in povpraševanjem, ki je močno okrevalo. V ZDA, kjer je realni BDP predkrizno raven dosegel v drugem četrtletju 2021, so se inflacijski pritiski zlasti močno okrepili in razširili proti koncu leta. Bolj splošno razširjeni so postali tudi v nekaterih nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Graf 1.3

Stopnja inflacije, merjene s cenami življenjskih potrebščin, v državah OECD

(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)

Vir: OECD.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na december 2021, kot so bili ažurirani 28. februarja 2022.

Cene nafte so se zaradi okrevanja povpraševanja in omejitev na strani ponudbe zvišale.

Cene nafte so se v letu 2021 zvišale z rekordno nizke ravni okrog 10 USD za sod, dosežene med pandemijo, na rekordnih 86 USD za sod, tako da je cena mednarodne referenčne surove nafte Brent ob koncu leta znašala 79 USD za sod. Z okrevanjem gospodarstva se je povpraševanje po nafti povečalo in se približalo ravnem pred pandemijo. Poleg tega je v drugi polovici leta 2021 zaradi visokih cen plina prišlo do zamenjave plina z drugimi energetskimi viri, vključno z nafto. Hkrati je ponudba nafte zaostajala za povpraševanjem, kar je bilo deloma posledica omejenih zmogljivosti v industriji pridobivanja nafte iz skrilavcev v ZDA in relativno zmernega povečanja proizvodnje v članicah skupine OPEC+.

Euro je v razmerju do ameriškega dolarja depreciiral zaradi razhajanj med denarno politiko v euroobmočju in ZDA.

Nominalni efektivni tečaj eura je med letom 2021 depreciiral za 3,6%. Kar zadeva gibanje dvostranskih deviznih tečajev, je k temu prispevala zlasti 7,7-odstotna depreciacija eura v razmerju do ameriškega dolarja, ki je bila predvsem posledica različne naravnanosti denarne politike v ZDA in euroobmočju. Euro je oslabel tudi v razmerju do britanskega funta, medtem ko se je v razmerju do japonskega jena okrepil.

Tveganja za svetovno gospodarsko aktivnost so bila usmerjena navzdol.

Ob koncu leta 2021 je na obete za svetovno rast še vedno negativno vplival negotov potek pandemije ob neenakomernem napredku pri svetovni precepljenosti. Pojav koronavirusne različice omikron, ponovno naraščanje števila okužb in vnovično zaostrovanje zajezitvenih ukrepov ter možnost, da bodo ozka grla v dobavnih verigah trdovratnejša, so predstavljali tveganja za hitrost svetovnega gospodarskega okrevanja.

1.2 Hiter odboj gospodarstva v euroobmočju[1]

Po skrčenju za 6,4% v letu 2020, ki je bilo največje do zdaj, se je BDP v euroobmočju leta 2021 realno povečal za 5,3% (glej graf 1.4). Na dinamiko rasti med letom je ob veliki, a vse manjši gospodarski negotovosti še vedno močno vplival potek pandemije COVID-19. V prvem četrtletju so rast še vedno zavirali ukrepi za zajezitev pandemije in omejitve potovanj, ki so negativno vplivali zlasti na potrošnjo storitev. Okrevanje se je začelo v industriji, ki je na splošno beležila močno rast. Ko so se v drugem in tretjem četrtletju začela gospodarstva ponovno odpirati, omejitve pa so postajale vse manj stroge, so začele okrevati tudi storitvene dejavnosti, kar je bilo podlaga za splošnejše okrevanje. Vendar pa je izredno močno povečanje povpraševanja v drugi polovici leta na več trgih povzročilo neskladja med ponudbo in povpraševanjem. Zaradi tega so se med drugim močno zvišali stroški energije, kar je ob ponovnem zaostrovanju pandemije oslabilo okrevanje in prispevalo k povečanju inflacijskih pritiskov.

Graf 1.4

Realni BDP in prispevek povpraševanja v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na leto 2021 (leva slika) in zadnje četrtletje 2021 (desna slika).

Čeprav so bila omenjena gibanja skupna vsem državam v euroobmočju, niso bile vse v enaki meri sposobne okrevati po pandemiji. To je predvsem posledica dejstva, da je bil potek pandemije med državami različen, pa tudi razlik v ekonomski strukturi, kot sta izpostavljenost svetovnim dobavnim verigam in pomen sektorjev, v katerih je veliko medsebojnih fizičnih stikov, na primer turizma. Ob koncu leta 2021 je bila gospodarska aktivnost v euroobmočju za 0,2% večja kot v zadnjem četrtletju 2019 (glej graf 1.5). Vendar pa so bila temeljna gibanja med državami vse leto raznolika, pri čemer je med največjimi gospodarstvi v euroobmočju raven gospodarske aktivnosti pred pandemijo do konca leta presegla le Francija.

Graf 1.5

Realni BDP, zasebna potrošnja in naložbe v euroobmočju

(indeks: IV 2019 = 100)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2021. V zadnjem četrtletju 2021 so bile skupne naložbe in negradbene naložbe za 6,5% oziroma 12,7% manjše kot pred pandemijo (v zadnjem četrtletju 2019). Če pa izključimo podatke za Irsko, so bile ob koncu leta 2021 za 1,1% oziroma 0,5% večje kot pred pandemijo. Precejšnje razlike so posledica dejstva, da velika multinacionalna podjetja uporabljajo Irsko kot svoje izhodišče za poslovanje, zaradi česar pri naložbah v proizvode intelektualne lastnine prihaja do precejšnjih nihanj.

Okrevanje gospodarske rasti v euroobmočju sta leta 2021 podpirali pravočasna in odločna ekspanzivna denarna in javnofinančna politika. Nekateri ukrepi so prispevali tudi k temu, da se je gospodarstvo prilagodilo strukturnim spremembam, ki jih je sprožila pandemija in še vedno potekajo. ECB je tudi v letu 2021 zagotavljala obsežno podporo denarne politike, da bi ublažila posledice pandemije. S spodbujevalno naravnano denarno politiko, vključno z ohranjanjem razmer obsežne likvidnosti, je zagotovila kreditiranje realnega gospodarstva. Kar zadeva javnofinančno politiko, so vlade držav v euroobmočju tudi v letu 2021 zagotavljale obsežno proračunsko podporo za ublažitev posledic krize, in sicer s programi skrajšanega delovnega časa, višjimi zdravstvenimi izdatki, drugimi oblikami podpore podjetjem in gospodinjstvom ter obsežnimi poroštvi za posojila. Na ravni EU se je začel izvajati program »EU naslednje generacije« in sprejet je bil sveženj »Pripravljeni na 55«, kar naj bi prispevalo k močnejšemu, bolj zelenemu in enakomernejšemu okrevanju v posameznih državah.

Zasebna potrošnja je bila ključno gonilo okrevanja v euroobmočju leta 2021.

Zasebna potrošnja se je v letu 2021 povečala za 3,5%, zlasti v drugem in tretjem četrtletju, k čemur je prispevalo predvsem sproščanje omejitev zaradi COVID-19. Zaupanje potrošnikov se je od pomladi ob vse večji precepljenosti in vse manjšem strahu pred okužbami hitro okrepilo, finančni položaj gospodinjstev pa se je izboljšal, kar je bilo predvsem odraz pozitivnih gibanj dohodkov od dela (glej graf 1.6). Državna podpora razpoložljivemu dohodku gospodinjstev se je postopoma ukinjala. Prispevek neto javnofinančnih transferjev k rasti realnega razpoložljivega dohodka je med letom 2021 postal negativen, saj se je število ljudi, vključenih v programe za ohranitev delovnih mest in druge sheme javnofinančne podpore, zmanjšalo. Pod vplivom močne rasti plač in zaposlenosti je dohodek od dela, ki navadno pomeni večjo nagnjenost k trošenju kot drugi viri dohodka, največ prispeval k rasti realnega razpoložljivega dohodka v letu 2021. Na rast realnega razpoložljivega dohodka so spodbudno vplivali tudi poslovni presežek, raznovrstni dohodek in dohodek od lastnine, katerih prispevek je med letom postal pozitiven, medtem ko so nanj zaviralno vplivala negativna gibanja pogojev menjave. Po skokovitem porastu v letu 2020, ki je bil posledica pandemije, se je stopnja varčevanja gospodinjstev v letu 2021 znižala, čeprav je zaradi še vedno veljavnih zajezitvenih ukrepov med letom in vztrajne negotovosti ostala višja kot pred pandemijo. To je pomenilo, da je bila ob koncu leta 2021 zasebna potrošnja kljub močnemu okrevanju še vedno manjša kot pred pandemijo.

Graf 1.6

Zasebna potrošnja in razčlenitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2021 pri razpoložljivem dohodku in prispevkih ter na zadnje četrtletje 2021 pri zasebni potrošnji.

Porajajoče se okrevanje podjetniških in stanovanjskih naložb se je zaradi ozkih grl v dobavnih verigah upočasnilo.

Podjetniške naložbe (kot približek se uporabljajo negradbene naložbe) so v prvi polovici leta 2021 ob še naprej ugodnih pogojih financiranja ter rahljanju ukrepov za zajezitev pandemije in ponovnem odpiranju gospodarstva pridobile zagon. Vendar pa so od sredine leta naprej na okrevanje negativno vplivala ozka grla v dobavnih verigah, ki so se kazala v podaljševanju dobavnih rokov dobaviteljev in zviševanju vhodnih stroškov, kar je zaviralo podjetniške naložbe. Pozneje sta na podjetniške naložbe dodatno zaviralno vplivala strmo naraščanje cen energentov in ponovni izbruh pandemije proti koncu leta. Ob koncu leta 2021 so naložbe znova pridobile zagon, a so bile še vedno precej manjše kot v zadnjem četrtletju 2019 (glej graf 1.5). V nasprotju s tem so stanovanjske naložbe do zadnjega četrtletja 2020 že presegle predkrizno raven. V naslednjih četrtletjih je na dobičkonosnost gradbene aktivnosti negativno vplivalo pomanjkanje materiala in delavcev. Kljub temu se je zaradi ugodnih pogojev financiranja in ukrepov podpore dohodkom ter velikega obsega nakopičenih prihrankov povpraševanje po stanovanjih ohranilo. Ob koncu leta 2021 so bile stanovanjske naložbe precej večje kot pred krizo.

Trgovinska menjava v euroobmočju je ob koncu leta 2021 dosegla ravni pred pandemijo, pri čemer je neto trgovinska menjava pozitivno prispevala k rasti BDP v tem letu. Močno rast uvoza, ki jo je poganjalo obnavljanje zalog, je zavirala močna dinamika cen, zlasti zaradi porasta uvoznih cen energentov. Za izvoz, ki se je ob koncu leta 2020 močno povečal, k čemur so prispevale predelovalne dejavnosti, je bilo značilno okrevanje dveh hitrosti. Medtem ko se je dinamika blagovnega izvoza od drugega četrtletja, ko so ozka grla v dobavnih verigah in transportu prizadela ključne izvozne panoge, umirjala, je na izvoz storitev pozitivno vplivalo ponovno odpiranje dejavnosti, v katerih je veliko medsebojnih fizičnih stikov, kot je turizem. Uvoz in izvoz sta bila ob koncu zadnjega četrtletja 2021 večja kot pred krizo.

Rast gospodarske aktivnosti je bila tudi v letu 2021 neenakomerno porazdeljena med sektorji (glej graf 1.7). K rasti so pozitivno prispevale industrija in storitvene dejavnosti, vendar je k povečanju realne bruto dodane vrednosti največ prispevala prva.

Graf 1.7

Realna bruto dodana vrednost po gospodarskih dejavnostih v euroobmočju

(leva slika: medletne spremembe v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah; desna slika: indeks: IV 2019 = 100)

Vir: Eurostat.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na leto 2021 (leva slika) in zadnje četrtletje 2021 (desna slika).

Trg dela je še naprej okreval, a je bil še vedno šibkejši kot pred pandemijo.

Razmere na trgu dela so se ob odboju gospodarske aktivnosti v euroobmočju izrazito izboljšale, čeprav so bile na splošno še vedno slabše kot pred pandemijo. Stopnja brezposelnosti se je postopno znižala, in sicer z 8,2% v januarju 2021 na 7,0% v decembru 2021, s čimer je bila nižja kot pred krizo (glej graf 1.8).[2] Čeprav so imeli programi za ohranitev delovnih mest še naprej pomembno vlogo pri omejevanju odpuščanj, s čimer so prispevali k ohranitvi človeškega kapitala, se je njihova uporaba zmanjšala.[3] Vseeno so bili drugi kazalniki trga dela še vedno slabši kot pred pandemijo. Opravljenih delovnih ur v zadnjem četrtletju 2021 je bilo za 1,8% manj kot v zadnjem četrtletju 2019, stopnja aktivnosti prebivalstva v tretjem četrtletju 2021 pa je bila nižja za okrog 0,2 odstotne točke (kar pomeni, da se je število delavcev zmanjšalo za okrog 0,4 milijona) (glej graf 1.9). Šibkejša rast delovne sile je bila deloma posledica šibkega neto selitvenega prirasta v euroobmočju. Sedanje prilagoditve na trgu dela so bile za različne skupine delavcev različne, k čemur je delno prispevalo dejstvo, da so bili nekateri sektorji bolj prizadeti zaradi zajezitvenih ukrepov in prostovoljnega omejevanja fizičnih stikov. V tretjem četrtletju 2021 je bila nizko kvalificirana delovna sila za okrog 4,2%, srednje kvalificirana delovna sila pa za 1,7% manjša kot pred pandemijo, medtem ko se je visoko kvalificirana delovna sila povečala za okrog 6,8%.[4]

Graf 1.8

Brezposelnost in delovna sila

(lestvica na levi strani: četrtletne spremembe v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah; lestvica na desni strani: odstotek delovne sile)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na leto 2021 (leva slika) in zadnje četrtletje 2021 (desna slika), kar temelji na implicitnih mesečnih podatkih.

Graf 1.9

Zaposlenost, opravljene delovne ure in stopnja aktivnosti prebivalstva

(lestvica na levi strani: indeks: IV 2019 = 100; lestvica na desni strani: odstotek delovno sposobnega prebivalstva)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2021 pri zaposlenosti in opravljenih delovnih urah ter na tretje četrtletje 2021 pri stopnji aktivnosti prebivalstva.

Stopnja prostih delovnih mest se je povečala, močna pa je bila tudi rast zaposlenosti.

Visoka stopnja prostih delovnih mest, ki je bila najprej omejena predvsem na sektorje, ki so se po odpravi ukrepov za zajezitev pandemije ponovno odprli, se je ob nadaljnjem okrevanju gospodarske aktivnosti razširila na druge sektorje. Rast zaposlenosti se je v drugem in tretjem četrtletju 2021 okrepila ter v zadnjem četrtletju kljub nekaterim zaviralnim učinkom ozkih grl pri dobavi v predelovalnih dejavnostih ostala močna in splošna. Zaradi tega se je zaposlenost v industriji, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih, v katerih je manj medsebojnih fizičnih stikov, približala ravnem pred pandemijo. Raven zaposlenosti v sektorjih z veliko medsebojnimi fizičnimi stiki je bila še vedno razmeroma nizka v primerjavi z ravnmi pred pandemijo.

1.3 Ukrepi javnofinančne politike v zahtevnih časih

Na javne finance so ponovno odločilno vplivale posledice pandemije.

V letu 2021 so bile javne finance v euroobmočju že drugo leto zapored pod odločilnim vplivom posledic pandemije COVID-19. Vlade so zlasti v prvi polovici leta kot odziv na nove valove pandemije in nujnost podpore gospodarskemu okrevanju uvedle dodatno obsežno podporo. Kljub temu naj bi se po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2021 stopnja javnofinančnega primanjkljaja v euroobmočju zaradi močnega izboljšanja gospodarske aktivnosti znižala (glej graf 1.10) s 7,2% BDP v letu 2020 na 5,9% BDP v letu 2021. Zaradi nadaljnje obsežne javnofinančne podpore v letu 2021 je bila naravnanost javnofinančne politike, prilagojene za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«,[5] v omenjenem letu približno nevtralna, potem ko je bila v letu 2020 zelo ekspanzivna.

Graf 1.10

Javnofinančni saldo in naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju

(kot odstotek BDP)

Viri: Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za eurobmočje iz decembra 2021 in izračuni ECB.
Opomba: Merilo naravnanosti javnofinančne politike upošteva izdatke, financirane z mehanizmom za okrevanje in odpornost v okviru sklada »EU naslednje generacije« in iz drugih strukturnih skladov EU (glej opombo pod črto).

Obseg protikriznih in spodbujevalnih ukrepov se je ob zvišanju transferjev podjetjem nekoliko povečal, obseg programov skrajšanega delovnega časa pa se je zmanjšal.

S krizo povezani ukrepi in ukrepi za spodbujanje okrevanja v euroobmočju so se kot delež BDP povečali s 4,1% v letu 2020 na 4,4% v letu 2021 (glej graf 1.11). Povečanje je bilo posledica precej večjega zneska državnih transferjev podjetjem, pa tudi okrepljene zdravstvene podpore in državnih naložb, vendar ga je večinoma odtehtala vse manjša uporaba programov skrajšanega delovnega časa. Medtem ko so bili ti programi najpomembnejši instrument državne podpore v letu 2020, se je v letu 2021, ko so se omejevalni ukrepi sprostili, trgi dela pa so skladno s splošnim povečanjem gospodarske aktivnosti začeli okrevati, njihov obseg postopno zmanjšal. Izboljšanje gospodarske aktivnosti je tudi razlog, zakaj se je delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP v letu 2021 malenkostno znižal na 97%, potem ko se je v letu prej močno zvišal.

Graf 1.11

S krizo povezani ukrepi in ukrepi za spodbujanje okrevanja v euroobmočju

(v odstotkih BDP)

Viri: Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za eurobmočje iz decembra 2021 in izračuni ECB.
Opomba: Zdravstvena podpora je izločena iz drugih prikazanih komponent, pri čemer je vpliv največji pri državni potrošnji.

Instrument »EU naslednje generacije« je temelj evropskega odziva na gospodarske izzive pandemije.

Vlade so se na javnofinančne potrebe v zadnjih dveh letih odzivale predvsem z nacionalnimi politikami, vse bolj pa tudi s pobudami na ravni EU. Temelj skupnega evropskega odziva je bil postavljen julija 2020, ko je EU najavila vseevropski program naložb in reform »EU naslednje generacije«. Instrument »EU naslednje generacije« zagotavlja državam članicam EU finančno podporo, ki je pogojena z izvedbo konkretnih naložbenih in reformnih projektov v obdobju 2021–2026. V ta namen so v okviru instrumenta mobilizirana sredstva v znesku do 807 milijard EUR v tekočih cenah, od katerih je 401 milijarda EUR (3,5% BDP euroobmočja) namenjena državam v euroobmočju, preostali del pa drugim državam članicam EU. Približno polovica sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, daleč največjega programa v okviru instrumenta »EU naslednje generacije«, je na voljo v obliki posojil, polovica pa v obliki nepovratnih sredstev. V praksi naj bi bila sicer komponenta nepovratnih sredstev predvidoma prevladujoča, saj nameravajo vse države v euroobmočju svoja nepovratna sredstva uporabiti v celoti, medtem ko jih je za posojila do zdaj zaprosilo le nekaj. Pomembna značilnost transferjev iz mehanizma za okrevanje in odpornost je to, da so države, ki jih je pandemija najhuje prizadela ali imajo razmeroma nizek BDP na prebivalca, upravičene do večjega deleža (obseg upravičenosti do teh sredstev za vsako državo je prikazan v grafu 1.12). Če se načrti za okrevanje in odpornost dobro izvajajo, naj bi to prispevalo k zmanjšanju razlik v gospodarski rasti med državami, ki so se v euroobmočju zaradi pandemije še povečale.

Graf 1.12

Upravičenost do sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter zaprošena sredstva po državah euroobmočja do konca leta 2021

(kot odstotek BDP leta 2020)

Viri: Evropska komisija in izračuni ECB.
Opombe: EA: euroobmočje. Upravičenost do nepovratnih sredstev za posamezne države je prikazana glede na podatke Evropske komisije. Upravičenost posamezne države do posojil je izračunana kot 6,8% njenega bruto nacionalnega dohodka leta 2019. Za Nizozemsko podatki o zaprošenih nepovratnih sredstvih in posojilih iz mehanizma za okrevanje in odpornost niso na voljo, ker država še ni predložila svojega načrta za okrevanje in odpornost.

1.4 Zviševanje inflacije so spodbujali heterogeni dejavniki

Skupna inflacija v euroobmočju, merjena s HICP, je leta 2021 v povprečju znašala 2,6%, kar je precej več od povprečne 0,3-odstotne stopnje leta 2020 (glej graf 1.13). Dvig inflacije je bil večinoma posledica izrazitega zvišanja cen energentov. Poleg tega je k inflacijskim pritiskom dodatno prispevalo dejstvo, da je bilo po sprostitvi omejitev, povezanih s pandemijo, ter močni okrepitvi svetovnega in domačega gospodarstva povpraševanje v nekaterih sektorjih večje od omejene ponudbe. Zvišanje medletne stopnje inflacije z −0,3% decembra 2020 na 5,0% decembra 2021 je bilo brez primere tako z vidika hitrosti zviševanja kot tudi z vidika velikosti medletnih stopenj rasti ob koncu leta 2021 (več podrobnosti o dejavnikih, ki so vplivali na zvišanje, je v okvirju 1). Poleg tega so to spremljali večkratni presenetljivo visoki skoki stopenj dejanske inflacije. V prihodnjem obdobju naj bi dejavniki, ki so vplivali na zvišanje inflacije v letu 2021, po pričakovanjih večinoma izginili, inflacija pa naj bi se med letom 2022 umirila, čeprav naj bi bila v bližnji prihodnosti še vedno visoka. Po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022 pa se je negotovost, ki spremlja inflacijske obete, precej precej povečala.

Na dvig inflacije so vplivali inflacija v skupini energentov, ponovno odprtje storitvenih dejavnosti in ozka grla v dobavnih verigah.

K zvišanju skupne inflacije v letu 2021 je največ prispevala skupina energentov. Vendar pa so bili od poletja naprej vse izrazitejši tudi prispevki drugih skupin. Sprostitev ukrepov za zajezitev pandemije in drugih omejitev ter ekspanzivna javnofinančna in denarna politika so omogočili okrevanje povpraševanja, kar je spodbudno vplivalo zlasti na potrošniške storitve. Hkrati so se zaradi močnega svetovnega povpraševanja, ozkih grl v dobavnih verigah in cen energentov zvišale cene uvoženega in na domačem trgu proizvedenega blaga. To se je pokazalo tudi v večjem prispevku cen industrijskih proizvodov razen energentov in cen storitev k inflaciji v nadaljevanju leta (glej graf 1.13). Inflacijo je v drugi polovici leta nekoliko ohranjal tudi učinek začasnega znižanja stopnje DDV v Nemčiji prejšnje leto.

Graf 1.13

Skupna inflacija in prispevki po skupinah

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: Prispevki komponent indeksa HICP za leto 2021 so izračunani na podlagi uteži v indeksu HICP za leto 2020. Vpliv sprememb uteži je ocenila ECB. Zadnji podatki se nanašajo na december 2021.

Raven cen se je dinamično zviševala tudi v letu 2021.

Ker so medletne stopnje rasti tudi odraz nizkega izhodišča v prejšnjem letu, je mogoče dinamiko cen v letu 2021 obravnavati tudi z vidika gibanja skupnega indeksa HICP in indeksa HICP brez energentov in hrane. Dvig ravni cen je bil v letu 2021 bolj strm kot v letih pred pandemijo, ko je bila dejanska inflacija nižja od ciljne inflacije ECB (glej graf 1.14).

Graf 1.14

Skupni HICP ter HICP brez energentov in hrane

(desezonirani in za število delovnih dni prilagojeni indeksi, IV 2019 = 100)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: Zadnji podatki se nanašajo na december 2021.

Zaradi dejavnikov, povezanih z merjenjem, so bili podatki o inflaciji v letu 2021 izkrivljeni.

Merjenje dinamike cen in dejavnikov, ki so jo poganjali, je bilo v letu 2021 še posebno zahtevno ne le zaradi gospodarskih posledic pandemije, temveč tudi zaradi nekaterih s pandemijo povezanih tehničnih dejavnikov, ki so vplivali na merjenje inflacije. Prvi od teh dejavnikov je bila redna letna prilagoditev uteži potrošnje, ki se uporabljajo pri pripravi indeksa HICP.[6] Te prilagoditve so navadno majhne, vendar se je v letu 2020 struktura potrošnje zaradi pandemije in različnih omejitev močno spremenila. Postavkam v indeksu HICP, povezanim s potovanji, je bila na primer v košarici HICP za leto 2021 dodeljena manjša utež zaradi šibke turistične sezone v letu 2020. Na splošno so spremembe uteži močno vplivale na medletno stopnjo inflacije v posameznih mesecih leta 2021, in sicer pogosteje tako, da so bolj prispevale k znižanju kot k zvišanju. V letu 2021 kot celoti je bil njihov skupni ocenjeni vpliv negativen v višini 0,2 odstotne točke (glej graf 1.13). Drug tehnični dejavnik je bil povezan s tem, da v več mesecih leta 2020 in leta 2021 podatkov o cenah več postavk v indeksu HICP (npr. gostinstvo in potovanja) zaradi omejitev, povezanih s pandemijo COVID-19, ni bilo mogoče zbirati prek običajnih virov, zato so se namesto teh cen uporabile pripisane cene, tj. pridobljene na druge načine.[7] Tretji tehnični dejavnik se je nanašal na dejstvo, da so bila obdobja sezonskih razprodaj v letih 2020 in 2021 premaknjena iz običajnih mesecev, kar je pomenilo, da je bila medletna stopnja rasti cen industrijskih proizvodov razen energentov zaradi komponent oblačil in obutve precej volatilna.

Osnovna inflacija se je znižala, vendar ob izločitvi volatilnosti zaradi pandemije zmerneje.

Zaradi omenjenih tehničnih dejavnikov je določena previdnost potrebna tudi pri razlagi gibanja inflacije brez energentov in hrane. V celotnem letu so se zvišali tudi različni kazalniki osnovne inflacije, vključno z merili z izključitvijo, statističnimi merili in ekonometrično ocenjenimi merili (glej graf 1.15).[8] Ob koncu leta se je stopnja inflacije na podlagi teh meril gibala med 2,4% in 3,9%. Poleg tega je bila dinamika cen v letu 2020 na splošno umirjena, kar pomeni, da so bazni učinki potiskali stopnje rasti v letu 2021 navzgor. Ob upoštevanju tega vidika je mogoče gibanje inflacije v letu 2021 analizirati tudi tako, da vzamemo stopnjo spremembe cen glede na enak mesec pred dvema letoma in jo delimo z dva, da dobimo povprečno spremembo na leto. Z upoštevanjem te stopnje se učinkovito zmanjšajo izkrivljanja, ki so posledica zelo nizke inflacije na začetku obdobja pandemije. Inflacija brez energentov in hrane, izračunana na tej podlagi, je tako v decembru 2021 znašala 1,4%, kar je približno polovico toliko, kot je znašala objavljena medletna stopnja rasti (2,6%) (glej graf 1.15). Vendar pa se tudi ta serija v zadnjih mesecih leta 2021 zviša in doseže stopnjo rasti, nazadnje zabeleženo v letu 2013, tj. v prvih letih desetletja nizke inflacije pred pandemijo COVID-19.

Graf 1.15

Kazalniki osnovne inflacije

(medletne spremembe v odstotkih)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: Razpon vključuje merila s stalno in začasno izključitvijo, statistična merila in ekonometrična merila (merilo najožje osnovne inflacije in kazalnik vztrajne in skupne komponente inflacije); osnovna inflacija je opisana v opombi 8. Zadnji podatki se nanašajo na december 2021.

Cene blaga pri proizvajalcih so se močno zvišale, stroški dela pa so bili še naprej zmerni.

Stroškovni pritiski so imeli pomembno vlogo pri gibanju cen življenjskih potrebščin v letu 2021. Pritiski iz proizvodne verige v vseh fazah cenovne verige so se precej povečali, in sicer predvsem v začetnih fazah in pri cenah proizvodov za vmesno porabo, kar je bilo posledica ozkih grl v dobavnih verigah, zlasti v drugi polovici leta 2021 pa delno tudi zvišanja cen energentov. Cene uvoženih proizvodov so se deloma zaradi depreciacije eura zvišale nekoliko bolj kot v letu 2020. Vpliv cenovnih pritiskov na cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v skupini neživilskih proizvodov za široko porabo, ki je pomemben kazalnik dinamike cen industrijskih proizvodov razen energentov, je bil zmernejši kot v začetnih fazah cenovne verige, čeprav je bil še vedno rekordno velik. Širše merilo domačih stroškovnih pritiskov je rast deflatorja BDP, ki je v letu 2021 v povprečju znašala 2,0% in je bila tako višja od povprečja v predhodnem letu. Zaradi močnih baznih učinkov in vpliva državnih podpornih ukrepov so bile stroškovne komponente, povezane s stroški dela na enoto proizvoda in dobičkom na enoto proizvoda, nekoliko volatilne. Ker se je uporaba programov za ohranitev delovnih mest zmanjšala, večina zaposlenih pa je začela ponovno prejemati polno plačo, se je stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega zvišala z −0,6% v letu 2020 na 4,0% v povprečju leta 2021. Ker se je zaradi dodatnih opravljenih delovnih ur hkrati povečala produktivnost na zaposlenega, se izrazito zvišanje ni odrazilo v stroških dela na enoto proizvoda. Zaradi vpliva shem državne podpore je bila razlaga kazalnikov plač, kot so sredstva za zaposlene na zaposlenega in sredstva za zaposlene na opravljeno delovno uro, še naprej težja (glej graf 1.16). Na rast dogovorjenih plač taki ukrepi vplivajo manj. Rast je bila še vedno zmerna, pri čemer se je leta 2021 v povprečju zmanjšala na 1,5%, potem ko je leta 2020 znašala 1,8%.[9] Vendar pa je bilo to verjetno tudi posledica preložitve krogov pogajanj o plačah zaradi pandemije.

Graf 1.16

Merila stroškov dela

(medletne spremembe v odstotkih)

Viri: Eurostat, ECB in izračuni ECB.
Opombe: Zadnji podatki se nanašajo na zadnje četrtletje 2021 pri dogovorjenih plačah in na tretje četrtletje 2021 pri ostalem.

Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so se povečala in se približala ciljni inflaciji ECB.

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja drugih napovedovalcev, ki so ob koncu leta 2020 znašala 1,7%, so se v letu 2021 zvišala na 1,9% (glej graf 1.17). Glede na rezultate posebnega vprašalnika, poslanega sodelujočim v anketi ECB o napovedih drugih strokovnjakov, je obveščanje o novi strategiji denarne politike prispevalo k prilagajanju pričakovanj.[10] Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, zlasti obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, so se gibala podobno in se med letom 2021 postopoma zviševala. Proti koncu leta se je to merilo gibalo tik pod ravnijo 2% in jo oktobra za kratek čas preseglo. Iz ocen premij za inflacijsko tveganje, vključenih v nadomestilo za inflacijo, ki ga zahtevajo vlagatelji, je razvidno, da so premije za inflacijsko tveganje v letu 2021 prvič v več letih postale pozitivne pri vseh ročnostih. Če nadomestilo za inflacijo prilagodimo glede na to dejstvo, je bilo povečanje pravih dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, vgrajenih v tržne kazalnike nadomestila za inflacijo, bolj umirjeno.[11]

Graf 1.17

Anketni kazalniki inflacijskih pričakovanj in tržni kazalniki nadomestila za inflacijo

(medletne spremembe v odstotkih)

Viri: Eurostat, Refinitiv, Consensus Economics, ECB (anketa o napovedih drugih strokovnjakov) in izračuni ECB.
Opombe: Gibanje tržnih kazalnikov nadomestila za inflacijo temelji na promptni obrestni meri v 1-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo ter terminskih obrestnih merah v 1-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez eno leto, dve leti, tri leta in štiri leta. Zadnji podatki o obrestnih merah v obrestnih zamenjavah na inflacijo se nanašajo na 30. december 2021. Anketa o napovedih drugih strokovnjakov za zadnje četrtletje 2021 je bila opravljena med 1. in 11. oktobrom 2021. Presečna datuma za podatke Consensus Economics sta 8. december 2021 pri napovedih za leti 2021 in 2022 ter 14. oktober 2021 pri dolgoročnejših napovedih.

Cene lastniških stanovanj so se zvišale, dinamika najemnin pa je ostala umirjena.

V okviru pregleda strategije denarne politike je bilo ugotovljeno, da je treba v indeks HICP vključiti stroške v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji. V letu 2021 je bil pri pripravi zadevnih kazalnikov dosežen precejšen napredek. Vseeno je treba v zvezi s tem storiti še več, denimo tako, da se pri nakupih nepremičnin, vključenih v ocene, potrošna komponenta bolje loči od naložbene komponente.[12] V okviru Evropskega statističnega sistema bi bil lahko poskusni indeks, ki košarico HICP združuje z izdatki za lastniško zasedena stanovanja, na voljo že v letu 2023, uradni indeks pa bi bil nato na voljo približno leta 2026. Trenutno so za te stroške, ki so se v prvih treh četrtletjih 2021 medletno v povprečju verjetno zvišali za 4,8% (v letu 2020 za 2,6%) – in so bili torej precej bolj dinamični kot najemnine v indeksu HICP – na voljo le poskusne ocene. Najemnine najemnikov, vključene v HICP, so se v letu 2021 zvišale za 1,2%, v primerjavi z 1,3% v letu 2020. Močnejše zvišanje stanovanjskih stroškov za lastnike stanovanj je mogoče delno pripisati naravi te ocene: indeks vključuje komponento, ki se nanaša na nakup novih stanovanj, ta pa je tesno povezana s cenami stanovanj. Kar zadeva cene stanovanj, se je rast kazalnika cen stanovanjskih nepremičnin, ki ga pripravlja ECB, medletno povečala s 5,4% v letu 2020 na 7,5% v povprečju prvih treh četrtletij 2021. Živahna dinamika na stanovanjskem trgu se je odražala v gibanju nekaterih manjših postavk v indeksu HICP. Do precejšnje sprostitve omejitev v zvezi s pandemijo pozno spomladi 2021 so denimo ljudje več časa preživljali doma. Zaradi te spremembe se je povečalo povpraševanje po prenovi stanovanj, ob tem pa so se zvišale cene blaga in storitev, povezanih s stanovanji, kot so vzdrževanje in popravilo ter polaganje talnih oblog in podov.

Okvir 1
Dejavniki, ki so vplivali na zvišanje inflacije

Medletna stopnja skupne inflacije v euroobmočju je decembra 2021 dosegla 5,0%, v primerjavi z −0,3% v decembru 2020, 0,3% v celotnem letu 2020 in 0,9% v povprečju v petih letih pred pandemijo. Inflacija se je zvišala predvsem zaradi močnega porasta inflacije v skupini energentov, pa tudi zaradi okrepitve inflacije brez energentov in hrane, ker je bilo ob okrevanju po pandemiji na svetovni ravni in v euroobmočju povpraševanje v nekaterih sektorjih večje od omejene ponudbe. Podjetja so verjetno cene dvignila tudi zato, da bi nadomestila izgube prihodkov, nastale med strožjimi omejitvami zaradi COVID-19.

Nizke ravni cen v letu 2020 so pomemben dejavnik zvišanja inflacije v letu 2021, saj so osnova za izračun medletnih stopenj rasti v letu 2021. Cene nafte in pozneje maloprodajne cene energentov so denimo ob začetku pandemije strmoglavile. Približno polovico inflacije v skupini energentov v zadnjem četrtletju 2021 je mogoče pripisati nizki ravni v letu 2020.[13] Pri cenah hrane je ta učinek deloval v nasprotni smeri, saj so bila po porastu spomladi 2020, povezanem s pandemijo, gibanja cen hrane v prvi polovici leta 2021 razmeroma umirjena. Bazni učinki so izvirali tudi iz sprememb posrednih davkov, zlasti začasnega znižanja stopnje DDV, ki je bilo v Nemčiji uvedeno kot odgovor na krizo in je veljalo od julija do decembra 2020. Zaradi odprave znižanja se je stopnja inflacije v euroobmočju januarja 2021 zvišala, vendar pa je odprava na rast inflacije vplivala tudi v drugi polovici leta 2021, saj je primerjava z ravnijo v predhodnem letu temeljila na cenah, pri katerih je bila upoštevana znižana davčna stopnja.[14] Čeprav je imela dinamika cen znotraj leta večjo vlogo, je vpliv na medletno stopnjo inflacije, povezan z nizko osnovo v letu 2020, skupaj prispeval skoraj 2 odstotni točki k celotnemu zvišanju stopnje skupne inflacije za 5,3 odstotne točke v decembru 2021 glede na december 2020 (glej graf A).

Graf A

Kumulativna sprememba stopnje skupne inflacije v letu 2021 glede na december 2020

(v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: V grafu je za vsak mesec leta 2021 prikazana razlika med stopnjo inflacije v tem mesecu in stopnjo inflacije v decembru 2020. Primer: v avgustu 2021 je bila stopnja inflacije za okrog 3 odstotne točke višja kot v decembru 2020, približno polovico te razlike pa je mogoče pripisati baznemu učinku, tj. nizki primerjalni osnovi v letu 2020.

Drug dejavnik, ki je vplival na dvig inflacije, je bilo dejstvo, da se maloprodajne cene energentov v letu 2021 niso le normalizirale, temveč so še naprej močno rasle. Najprej so se dodatno zvišale predvsem cene goriv za prevoz, saj se je skladno z nadaljnjim okrevanjem svetovno povpraševanje po nafti okrepilo, medtem ko je bila ponudba še vedno nekoliko umirjena. Pozneje poleti so se zvišale tudi cene plina in elektrike (glej graf B, sliko a), kar je bilo posledica večjega povpraševanja po plinu, pa tudi nekaterih omejitev pri ponudbi. Povpraševanje po plinu je bilo v Evropi izredno veliko zaradi mrzle zime v sezoni 2020/2021 in šibkih vetrov poleti 2021, zaradi česar je bila energija, pridobljena z vetrom, nadomeščena s plinom.[15] Poleg tega je bila dobava plina iz Norveške v prvi polovici leta manjša zaradi vzdrževalnih del na plinovodih, poleti pa je bil uvoz plina iz Rusije v EU razmeroma majhen. Zaradi svetovnega okrevanja se je povečalo tudi povpraševanje po plinu, zlasti na Kitajskem. Potrošniki so večji delež svojih izdatkov za energijo namenili gorivom za prevoz (okrog 40%) kot plinu (okrog 30%) in elektriki (okrog 20%), gibanja cen goriv pa so ponavadi glavni dejavnik inflacije v skupini energentov. Zaradi dviga cen plina in elektrike jeseni 2021 pa je bil prispevek teh dveh postavk k inflaciji v skupini energentov v euroobmočju rekordno velik (glej graf B, sliko b).

Graf B

Gibanje inflacije v skupini energentov

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

(a) Medletna stopnja inflacije v skupini energentov in glavne komponente

(b) Prispevek glavnih komponent k medletni stopnji inflacije v skupini energentov

Viri: Eurostat in izračuni ECB.

Tretji glavni dejavnik zvišanja inflacije so bili cenovni pritiski, ki so se pojavili ob ponovnem odprtju gospodarstva po obdobju omejitev, povezanih s pandemijo. Svetovno in domače povpraševanje se je močno povečalo ter je bilo v nekaterih sektorjih večje od omejene ponudbe. Zato se je ob prehodu iz leta 2020 v leto 2021 na svetovni ravni pojavilo pomanjkanje na strani ponudbe, transportni stroški pa so se strmo zvišali.[16] Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v euroobmočju so se skozi vse leto 2021 vztrajno zviševale, in sicer poleg cen proizvodov za vmesno porabo tudi cene proizvodov za široko porabo. Čeprav med cenami pri proizvajalcih in maloprodajnimi cenami ni neposredne in stalne povezave, je bilo zlasti v drugi polovici leta 2021 opazno postopno zviševanje maloprodajnih cen trajnega blaga (glej graf C).[17] Izrazitejša je postala dinamika cen novih in rabljenih avtomobilov, koles in motornih koles ter različnih elektronskih izdelkov, kot so IT-produkti in televizorji, tj. proizvodov, na katere so verjetno vplivali zmanjšana proizvodnja (na primer polprevodnikov) ali ozka grla v svetovnih odpremnih in dostavnih verigah.

Graf C

Razčlenitev inflacije brez energentov in hrane

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: Prispevki komponent za leto 2021 so izračunani na podlagi uteži v indeksu HICP za leto 2020. Vpliv sprememb uteži v indeksu HICP je ocenila ECB.

Eden od sektorjev, ki so jih omejitve zaradi pandemije najhuje prizadele, so bile storitvene dejavnosti, v katerih je veliko medsebojnih fizičnih stikov. Ko so se omejitve postopno sprostile, se je dinamika cen v teh dejavnostih začela krepiti. Zvišanje medletne stopnje rasti cen storitev, povezanih s potovanji (nastanitvene storitve, letalski prevoz in počitnice v paketu), je bilo denimo zlasti izrazito na začetku turistične sezone poleti 2021 (glej graf C).[18] Zvišanje je bilo tako kot pri cenah energentov deloma rezultat primerjave z nizkimi cenami v prejšnjem letu. Poleg tega se je po ponovnem odprtju spomladi 2021 postopno okrepila tudi dinamika cen gostinskih storitev. Višje stopnje inflacije pri storitvenih dejavnostih, v katerih je veliko medsebojnih fizičnih stikov, niso bile le posledica nenadnega ponovnega pojava povpraševanja, temveč tudi višjih stroškov in zmanjšanih zmogljivosti zaradi pandemičnih omejitev ter pomanjkanja delavcev, saj so imela nekatera podjetja težave pri ponovnem zaposlovanju osebja, ki je bilo med zaprtjem odpuščeno.

Na volatilnost inflacije v letu 2021 je vplivalo tudi več drugih specifičnih dejavnikov, kot je opisano v glavnem besedilu v razdelku 1.4. Na dinamiko cen oblačil in obutve je denimo vplivala drugačna časovna razporeditev sezonskih razprodaj, medtem ko je bila sprememba uteži postavk v indeksu HICP za leto 2021 nenavadno velika ob znatnem učinku na inflacijo brez energentov in hrane (glej graf C).

V celoti gledano je bil zvišanje inflacije v letu 2021 povezano predvsem s posebnimi dejavniki, ki so se pojavili v zvezi s pandemijo COVID-19 in gospodarskim okrevanjem. Narava krize, ki je doslej brez primere, in specifični dejavniki, ki so vplivali na dvig inflacije med okrevanjem, pomenijo, da bo v prihodnjem obdobju negotovost še posebno velika, ocenjevanje inflacijskih gibanj pa zahtevno.

1.5 Zaradi nadaljnjih odločnih ukrepov denarne politike so bili pogoji kreditiranja in financiranja še naprej ugodni

Nadaljnji nakupi vrednostnih papirjev in obveščanje ECB so zavirali pritiske na povečanje donosnosti dolgoročnih obveznic.

Spodbujevalni vplivi javnofinančne, denarne in bonitetne politike so ob izboljšanem boju proti pandemiji podpirali močno krepitev gospodarske aktivnosti v letu 2021 (glej razdelek 1.2). V drugi polovici leta so vlagatelji začeli zahtevati tudi višje nadomestilo za izpostavljenost inflacijskim gibanjem, pri čemer so svoja dolgoročna inflacijska pričakovanja in premije za tveganje popravili navzgor, zaradi česar so se dolgoročne obrestne mere zvišale (glej graf 1.18). Ob tem je ECB ponovno potrdila spodbujevalno naravnanost denarne politike in zavezanost ohranjanju ugodnih pogojev financiranja v euroobmočju. To je vsaj delno prispevalo k zaščiti donosnosti obveznic v euroobmočju pred gibanji na svetovnih trgih, na katerih so udeleženci zaradi višje inflacije od pričakovane ocenili, da se bo denarna politika v več visoko razvitih gospodarstvih zaostrila prej, kot so predhodno pričakovali. Poleg tega je ECB z obveščanjem o spodbujevalni naravnanosti denarne politike in z nadaljevanjem obsežnih nakupov vrednostih papirjev preprečila, da bi se razmiki v donosnosti državnih obveznic povečali, tj. gibanje donosnosti državnih obveznic je bilo še vedno blizu gibanju primerljivih netveganih obrestnih mer. Zato se je povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtana z BDP, v letu 2021 vztrajno povečevala in je 31. decembra znašala 0,27%, kar je 51 bazičnih točk več kot ob koncu leta 2020 (glej graf 1.18). Splošneje gledano so bili pogoji financiranja v euroobmočju še vedno spodbudni.

Graf 1.18

Donosnost dolgoročnih obveznic v euroobmočju in ZDA

(v odstotkih na leto; dnevni podatki)

Viri: Bloomberg, Refinitiv in izračuni ECB.
Opombe: Podatki za euroobmočje se nanašajo na povprečno donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtano z BDP, in obrestno mero v 10-letnih obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2021.

Na delniške trge so spodbudno vplivala pričakovanja o dolgoročnem dobičku.

Ob nadaljnjih podpornih ukrepih denarne in javnofinančne politike je okrevanje gospodarske aktivnosti v letu 2021 prispevalo k vztrajnemu zviševanju tečajev delnic v euroobmočju, ki so ga poganjala okrepljena in trdoživa pričakovanja o dolgoročnem dobičku. Ta trend je bil med sredino septembra in sredino oktobra začasno prekinjen, saj so na dinamiko delniških trgov po vsem svetu negativno vplivala tržna pričakovanja, da bo ameriška centralna banka zmanjšala obseg nakupov vrednostnih papirjev. Kar zadeva posamezne sektorje, so se tečaji bančnih delnic v euroobmočju, ki so se v letu 2020 znižali, zviševali precej hitreje kot tečaji delnic nefinančnih družb. Širši indeks tečajev delnic nefinančnih družb v euroobmočju je bil 31. decembra 2021 za okrog 19% višji kot ob koncu leta 2020, medtem ko so se tečaji bančnih delnic v euroobmočju zvišali precej bolj, in sicer za več kot 30% (glej graf 1.19).

Graf 1.19

Delniški indeksi v euroobmočju in ZDA

(indeks: 1. januar 2020 = 100)

Viri: Bloomberg, Refinitiv in izračuni ECB.
Opombe: Za euroobmočje sta prikazana indeks EURO STOXX za banke in tržni indeks Refinitiv za nefinančne družbe, za ZDA pa indeks S&P za banke in tržni indeks Refinitiv za nefinančne družbe. Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2021.

Rast denarja in posojil je nakazovala vztrajno, a zmernejšo denarno rast.

Rast širokega denarja je nakazovala, da je bila denarna rast močna tudi v letu 2021. Stopnja rasti širokega denarja je bila bliže dolgoročnejšemu povprečju kot v letu 2020, tj. prvem letu pandemije, ko se je strmo zvišala (glej graf 1.20). Na ustvarjanje denarja je spodbudno vplival ožji denarni agregat M1. To je bilo posledica dejstva, da so podjetja in gospodinjstva vztrajno kopičila bančne vloge čez noč, čeprav vseeno zmerneje kot v letu 2020. Skladno z izboljšanjem zaupanja potrošnikov in potrošnje so se tokovi vlog gospodinjstev vrnili na povprečne ravni izpred pandemije. Dejstvo, da močne rasti vlog v letu 2020 ni odtehtalo obdobje podpovprečne rasti, pomeni, da so želeli potrošniki ohraniti višje prihranke, kar se kaže tudi v odgovorih na anketo o pričakovanjih potrošnikov. Močni so ostali tudi tokovi vlog podjetij, kar pomeni, da so se likvidnostne rezerve v podjetjih še okrepile. Največji vir rasti denarja so bili Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev, sledili pa so krediti zasebnemu sektorju. Denarni, javnofinančni in nadzorni organi so s pravočasnimi in obsežnimi ukrepi med krizo zaradi COVID-19 zagotovili, da je kreditiranje gospodarstva v euroobmočju še naprej potekalo po ugodnih pogojih.

Graf 1.20

Agregat M3 in posojila zasebnemu sektorju

(medletne spremembe v odstotkih; desezonirano in prilagojeno za število delovnih dni)

Vir: ECB.
Opomba: Zadnji podatki se nanašajo na december 2021.

Ukrepi denarne politike so prispevali k zagotavljanju ugodnih pogojev najemanja bančnih posojil.

Pogoji najemanja bančnih posojil so bili med letom na splošno spodbudni. Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju je pokazala, da se kreditni standardi bank (tj. notranje smernice ali kriteriji odobravanja posojil) za posojila podjetjem in gospodinjstvom, ki so se leto prej v euroobmočju zaostrili, od drugega četrtletja 2021 večinoma niso spremenili. K temu je prispevalo dejstvo, da so zaradi gospodarskega okrevanja ter nadaljnje podpore denarne in javnofinančne politike (med drugim v obliki poroštev za posojila) banke ocenjevale, da so tveganja manjša. Banke so poročale tudi, da so programi nakupa vrednostnih papirjev, tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja in negativna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita podpirali kreditiranje. Obenem so poročale, da so programi nakupa vrednostnih papirjev in negativna obrestna mera za mejni depozit negativno vplivali na dobičkonosnost.

Podporni ukrepi ekonomskih politik so z ohranjanjem nizkih stroškov financiranja za banke v euroobmočju ustvarjali pritiske na znižanje posojilnih obrestnih mer in preprečili splošno zaostritev pogojev financiranja. Posojilne obrestne mere bank so med letom 2021 ostale približno stabilne blizu rekordno nizkih ravni. Medtem ko je bila rast stanovanjskih posojil močna, je bila rast potrošniških posojil še vedno šibka, saj so bili za potrošnjo na voljo prihranki, akumulirani med pandemijo. Potrebe podjetij po zadolževanju so se zmanjšale zaradi velikih gotovinskih rezerv, povečevanja zadržanega dobička, ki ga je podpiralo okrevanje, ter razpoložljivosti drugi virov financiranja, zlasti medpodjetniških posojil in komercialnih kreditov. Zato sta se zadolževanje nefinančnih družb pri bankah in neto izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev – potem ko sta se v letu 2020 močno povečala – umirila, čeprav so realni stroški dolžniškega financiranja v zadnjem četrtletju 2021 dosegli novo najnižjo raven. Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je – potem ko je bila v prvem letu pandemije 7,1-odstotna – v letu 2021 ponovno znižala, in sicer na 4,3%, medtem ko se je delež podjetji, ki so v anketi o dostopu podjetij do financiranja poročala o ovirah pri pridobivanju posojil, zmanjšal na raven pred pandemijo. Nefinančne družbe so za financiranje lahko uporabljale tudi delnice in drug lastniški kapital. Tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe so se leta 2021 skupno še povečali (glej graf 1.21).

Graf 1.21

Neto tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe v euroobmočju

(letni tokovi; v milijardah EUR)

Viri: Eurostat in ECB.
Opombe: DFI: denarne finančne institucije. Pri »posojilih iz nedenarnih sektorjev in tujine« nedenarne sektorje sestavljajo drugi finančni posredniki, pokojninski skladi in zavarovalnice. »Posojila DFI« in »posojila iz nedenarnih sektorjev in tujine« so prilagojena za prodajo in listinjenje posojil. »Drugo« je razlika med »skupaj« in instrumenti, prikazanimi v grafu, ter je sestavljeno večinoma iz medpodjetniških posojil in komercialnih kreditov. Zadnji podatki se nanašajo na tretje četrtletje 2021. Letni tok za leto 2021 je izračunan kot vsota tokov v štirih četrtletjih od zadnjega četrtletja 2020 do tretjega četrtletja 2021.

2 Denarna politika: nadaljnje spodbude in nova strategija

Celovit sklop ukrepov denarne politike, ki jih je ECB uporabila v letu 2021, in njihova nova kalibracija sta preprečila prociklično zaostrovanje pogojev financiranja ter zmanjšala nevarnost likvidnostnega in kreditnega krča z ohranjanjem obsežne likvidnosti v bančnem sistemu in z varovanjem kreditnih tokov gospodarstvu. Odziv denarne politike je bil ključna stabilizacijska sila na trgih, s čimer je podpiral gospodarstvo in inflacijske obete. Velikost bilance stanja Eurosistema je ob koncu leta 2021 dosegla rekordno vrednost na ravni 8,6 bilijona EUR, kar je 1,6 bilijona EUR več kot pred enim letom. Ob koncu leta 2021 so imetja za namene denarne politike predstavljala 80% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja. Tveganja, povezana z veliko bilanco stanja, so se še naprej zmanjševala s pomočjo okvira ECB za upravljanje tveganj.

2.1 Odziv denarne politike ECB je še naprej dajal ključno oporo gospodarstvu in inflacijskim obetom

Ohranjanje ugodnih pogojev financiranja

Pandemija je na začetku leta še naprej ovirala gospodarsko aktivnost, medtem ko je inflacija ostala zelo nizka.

Na začetku leta 2021 je na gospodarska gibanja v euroobmočju še naprej močno vplivalo nadaljevanje pandemije COVID-19. Čeprav je bil začetek cepljenja mejnik v boju proti koronavirusu, je bilo treba zaradi ponovnega skokovitega porasta števila okužb in pojava novih različic virusa v številnih državah euroobmočja podaljšati ali zaostriti ukrepe za zmanjšanje širjenja virusa. To je oviralo gospodarsko aktivnost in poslabšalo kratkoročne obete. Inflacija je ostala zelo nizka v okolju šibkega povpraševanja ter precejšnjih prostih zmogljivosti na trgu dela in trgu proizvodov. Gledano v celoti so novi podatki na začetku leta potrdili prejšnjo osnovno oceno Sveta ECB, da bo imela pandemija izrazit vpliv na gospodarstvo v bližnji prihodnosti in da bo inflacija dalj časa ostala šibka. Na splošno so bili pogoji financiranja v euroobmočju večinoma ugodni. Čeprav so se netvegane obrestne mere od seje Sveta ECB decembra 2020 rahlo zvišale, so bili kreditni razmiki pri državnih in podjetniških obveznicah stabilni, razmere na trgih obveznic – vključno s podjetniškimi obveznicami – so bile še naprej ugodne, obrestne mere bank za posojila gospodinjstvom in podjetjem pa so bile blizu najnižjih vrednosti.

Svet ECB je januarja potrdil spodbujevalno naravnano denarno politiko iz decembra 2020.

V takšnih razmerah je bila obsežna podpora s strani denarne politike še naprej bistvena, zato je Svet ECB januarja 2021 sklenil potrditi spodbujevalno naravnano denarno politiko iz decembra 2020, da bi ohranil ugodne pogoje financiranja v času pandemije.[19] Cilj je bil zmanjšati negotovost in okrepiti zaupanje ter s tem spodbuditi potrošnjo gospodinjstev in podjetniške naložbe, kar je podpiralo gospodarsko aktivnost in tako varovalo cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju. Neto nakupi v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v velikosti 1.850 milijard EUR, ki je bil podaljšan vsaj do konca marca 2022, so tako prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja za vse sektorje gospodarstva, medtem ko je tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostala privlačen vir financiranja za banke, kar je podpiralo bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev. K ugodnim pogojem financiranja je prispevalo tudi nadaljnje ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, in nadaljnji neto mesečni nakupi vrednostnih papirjev v višini 20 milijard EUR v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP), saj so signalizirali, da bo Eurosistem prisoten na trgih v obdobju pandemije in kasneje.

V prvem četrtletju sta podaljšanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov zavirala gospodarsko aktivnost, vendar se je skupna inflacija strmo zvišala.

Medtem ko sta v prvih mesecih leta gospodarsko aktivnost vse bolj zavirala širjenje novih različic virusa ter s tem povezano podaljšanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov, je skupna inflacija začela strmo naraščati z negativnih ravni zaradi specifičnih dejavnikov v posameznih državah in tehničnih dejavnikov (vključno z baznimi učinki) ter zaradi izrazitega zvišanja cen energentov. Temeljni cenovni pritiski so vseeno ostali umirjeni v okolju nadaljnjega šibkega povpraševanja ter precejšnjega neizkoriščenega potenciala na trgu dela in trgu proizvodov. Dolgoročnejše netvegane obrestne mere in donosnost državnih obveznic so se po decembrski seji Sveta ECB še naprej zviševale. Ker so omenjene tržne obrestne mere ključne referenčne vrednosti, ki se uporabljajo pri določanju cen drugih instrumentov kapitalskega trga (na primer podjetniških in bančnih obveznic) ter pri določanju cen bančnih posojil gospodinjstvom in podjetjem, šoki, ki izhajajo iz teh obrestnih mer, ponavadi v kasnejših fazah vplivajo na širše pogoje financiranja. Če je zviševanje tržnih obrestnih mer veliko in vztrajno, bi to lahko privedlo do prezgodnjega zaostrovanja pogojev financiranja za vse gospodarske sektorje. S tem bi bila ogrožena zaveza Sveta ECB iz decembra 2020 in januarja 2021, da bo ohranil ugodne pogoje financiranja v času pandemije in preprečil vsakršno zaostrovanje, ki ni skladno s preprečevanjem zaviralnega vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Z zaostrovanjem pogojev financiranja bi se povečala negotovost in zmanjšalo zaupanje, kar bi še dodatno omejilo gospodarsko aktivnost in ogrozilo srednjeročno cenovno stabilnost.

Svet ECB je marca povečal obseg neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP, potem ko so se tržne obrestne mere zvišale.

V marcu, ko so se pogoji financiranja zaostrili, inflacijski obeti pa se niso izboljšali, je Svet ECB sklenil, da bo neto nakupe v okviru programa PEPP v naslednjem četrtletju izvajal v precej večjem obsegu kot v prvih mesecih leta. Potrdil je tudi ostale decembrske ukrepe denarne politike.[20] Aprila so ostali obseg neto nakupov in drugi ukrepi nespremenjeni, saj so najnovejše informacije potrdile skupno oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov, ki je bila opravljena na marčni seji.

Ponovno odpiranje gospodarstva in nova strategija

Junijske projekcije strokovnjakov Eurosistema so predvidevale zvišanje inflacije v letu 2021, nato pa ponovno znižanje v letu 2022.

Proti sredini leta sta dinamika okužb s COVID-19 in napredek pri cepljenju omogočila ponovno odpiranje gospodarstva v euroobmočju. Kljub pojavu novih različic virusa so se pritiski na zdravstvene sisteme umirjali. Junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje so predvidevale nadaljnje zviševanje inflacije v drugi polovici leta 2021, nato pa ponovno znižanje v letu 2022, ko naj bi začasni dejavniki izzveneli. Ocenjeno je bilo, da se pritiski na osnovno inflacijo v celotnem obdobju projekcij postopoma krepijo, projekcije harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP) brez energentov in hrane pa so bile popravljene navzgor. Vseeno je bilo predvideno, da bo skupna inflacija ostala pod ciljno ravnijo Sveta ECB v celotnem obdobju projekcij ter da bo pod 2% ostala tudi osnovna inflacija. Medtem ko so pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva ostali stabilni, so se tržne obrestne mere v obdobju pred sejo Sveta ECB 10. junija še zvišale. To je bilo deloma posledica izboljšanih gospodarskih obetov, vendar je Svet ECB ocenil, da je vsakršno zaostrovanje širših pogojev financiranja prezgodnje in lahko ogrozi nadaljnje okrevanje in inflacijske obete.

Ker so bili inflacijski obeti onkraj kratkoročnega obdobja še naprej nižji od srednjeročne dinamike, ki je bila napovedana pred pandemijo, in zaradi tveganja ostrejših pogojev financiranja je Svet ECB junija sklenil, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP nadaljevali v precej večjem obsegu kot v prvih mesecih leta, hkrati pa je potrdil tudi vse druge ukrepe denarne politike.

ECB je julija 2021 zaključila pregled strategije denarne politike in sprejela simetrični 2-odstotni inflacijski cilj.

Svet ECB je 8. julija zaključil pregled strategije denarne politike (glej razdelek 2.4). V novo strategijo sta bila vključena dva ključna dejavnika, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju naravnanosti denarne politike Sveta ECB: prvič, uvedba novega, simetričnega 2-odstotnega inflacijskega cilja v srednjeročnem obdobju ter, drugič, pogojna zaveza, da se pri izvajanju denarne politike v okolju strukturno nizkih nominalnih obrestnih mer upoštevajo omejitve efektivne spodnje meje, kar bi terjalo še posebno močne ali vztrajne ukrepe denarne politike, ko je gospodarstvo blizu spodnje meje. Ob zasledovanju novega cilja in v skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB na julijski seji o denarni politiki zato spremenil prihodnjo usmeritev o ključnih obrestnih merah ECB, saj je usmeritev denarne politike vezal na tri specifične pogoje, povezane z inflacijskimi obeti. Svet ECB je izjavil, da bodo ključne obrestne mere ECB predvidoma ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na tej ravni ostala trajno do konca obdobja projekcij ter dokler ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju. Dejal je, da ima lahko to za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnijo.

Julija je Svet ECB potrdil marčno oceno, ki je bila skladna z ohranjanjem ugodnih pogojev financiranja.

Pred julijsko sejo so se tržne obrestne mere znižale, pogoji financiranja za večino podjetij in gospodinjstev pa so ostali ugodni. Inflacija je sicer še naprej naraščala, vendar se je pričakovalo, da bo to v veliki meri začasno, srednjeročni obeti pa so ostali umirjeni. Gospodarsko okrevanje v euroobmočju je napredovalo, vendar je bilo širjenje koronavirusne različice delta vse večji vir negotovosti. Ohranjanje ugodnih pogojev financiranja je bilo bistveno, da se je gospodarski odboj spremenil v trajno rast in da se je nevtraliziral negativen vpliv pandemije na inflacijo. Svet ECB je tako še naprej pričakoval, da se bodo neto nakupi v okviru programa PEPP izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih leta. Potrdil je tudi druge ukrepe denarne politike.

Premik k trdnemu gospodarskemu okrevanju in vrnitev inflacije na 2-odstotno ciljno raven

V septembrskih projekcijah strokovnjakov ECB je bila inflacija v obdobju projekcij nadalje popravljena navzgor.

Do septembra je odboj gospodarstva v euroobmočju napredoval vse hitreje, pri čemer je bilo pričakovati, da bo gospodarska aktivnost do konca leta presegla raven izpred pandemije. V novih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje so bile napovedi inflacije za leto 2021 popravljene navzgor zaradi visokih stroškovnih pritiskov, ki so izhajali iz začasnega pomanjkanja materiala in opreme, nadaljnjega večjega prispevka cen energentov od pričakovanega ter vpliva začasnega znižanja DDV v Nemčiji med julijem in decembrom 2020. Po drugi strani je bilo predvideno, da bo inflacija v letu 2023 še vedno precej pod 2%, čeprav je bila rahlo popravljena navzgor zaradi boljših gospodarskih obetov in hitrejšega zmanjševanja neizkoriščenega gospodarskega potenciala. Tržna merila inflacijskih pričakovanj so se še naprej zviševala in so bila precej višja od nizkih ravni med pandemijo, čeprav so ostala pod srednjeročnim 2-odstotnim inflacijskim ciljem ECB. Pogoji financiranja za podjetja, gospodinjstva in javni sektor so bili še naprej ugodni, obrestne mere bank za posojila pa so bile rekordno nizke.

Svet ECB je sklenil, da bo zaradi ugodnih pogojev financiranja in boljših srednjeročnih inflacijskih obetov od septembra nekoliko zmanjšal obseg neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP.

Na podlagi rahlega izboljšanja srednjeročnih inflacijskih obetov in glede na prevladujočo raven pogojev financiranja je Svet ECB septembra ocenil, da bi bilo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati z nekoliko manjšim obsegom neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP kot v prejšnjih dveh četrtletjih. Svet ECB je potrdil tudi druge ukrepe.



Oktobra je Svet ECB potrdil svoje septembrsko stališče.

V času oktobrske seje Sveta ECB je gospodarstvo v euroobmočju še naprej močno okrevalo. Vseeno se je zagon rasti nekoliko umiril, zlasti zato, ker je pomanjkanje materiala, opreme in delovne sile v nekaterih sektorjih zaviralo proizvodnjo. Inflacija je še naprej naraščala, k čemur je največ prispeval skokovit porast cen energentov, a tudi okrevanje povpraševanja, ki je presegalo omejeno ponudbo. Pričakovati je bilo, da se bo inflacija v bližnji prihodnosti še zvišala, nato pa naj bi se tekom naslednjega leta zniževala. Tržne obrestne mere so se od septembra zvišale. Kljub temu so ostali pogoji financiranja za gospodarstvo ugodni, predvsem zato, ker so bančne obrestne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom ostale na zgodovinsko nizkih ravneh. Svet ECB je zato potrdil svoje septembrsko stališče, pri čemer je obseg neto nakupov v okviru programa PEPP in vse druge ukrepe pustil nespremenjene.

V decembrskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema je bila inflacija popravljena navzgor, v bližnji prihodnosti naj bi se rast upočasnila, v letu 2022 pa naj bi se rast krepila in inflacija zniževala.

Do konca leta so gospodarsko aktivnost omejevale nove pandemične omejitve in negotovost predvsem zaradi izbruha koronavirusne različice omikron, nadaljnjega pomanjkanja materiala, opreme in delovne sile ter precej višjih cen energentov. Zaradi upočasnitve rasti v zadnjem četrtletju leta in pričakovanja, da se bo to nadaljevalo tudi v prvi polovici leta 2022, je bila decembrska projekcija strokovnjakov Eurosistema glede gospodarske rasti v letu 2022 popravljena navzdol. Vseeno je bilo pričakovati, da se bo rast tekom leta 2022 spet močno okrepila. Inflacija je novembra še naprej naraščala hitreje, kot je bilo napovedano, vendar je bilo pričakovati, da se bo tekom leta 2022 zniževala. Tržna in anketna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so se nekoliko približala 2%. To naj bi skupaj s postopnim približevanjem gospodarstva polni zmogljivosti in z nadaljnjim izboljševanjem razmer na trgu dela, ki podpira hitrejšo rast plač, prispevalo k temu, da se bo osnovna inflacija zvišala in da se bo skupna inflacija v srednjeročnem obdobju dvignila na ciljno raven Sveta ECB. Decembrske projekcije skupne in osnovne inflacije so bile zato v primerjavi s septembrom popravljene navzgor, vendar so ostale pod ciljno ravnijo inflacije (po projekcijah 1,8% v letu 2024). Pogoji financiranja za gospodarstvo so bili decembra še naprej ugodni, pri čemer so tržne obrestne mere po oktobrski seji Sveta ECB ostale večinoma stabilne, obrestne mere bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom pa so ostale na zgodovinsko nizkih ravneh.

Svet ECB je decembra napovedal postopno zmanjševanje obsega nakupov vrednostnih papirjev od prvega četrtletja 2022 dalje, prenehanje izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP ob koncu marca in fleksibilno ponovno investiranje v okviru programa PEPP vsaj do konca leta 2024.

Na decembrski seji je Svet ECB ocenil, da napredek pri gospodarskem okrevanju in doseganju srednjeročnega inflacijskega cilja omogoča postopno zmanjševanje obsega nakupov vrednostnih papirjev v prihodnjih četrtletjih. Obenem naj bi bila spodbujevalno naravnana denarna politika še vedno potrebna, da bi se inflacija srednjeročno stabilizirala na 2-odstotni ravni, zaradi negotovosti pa je bilo treba ohraniti fleksibilnost in si pustiti odprte vse možnosti pri izvajanju denarne politike. Ob upoštevanju tega je Svet ECB sprejel naslednje sklepe.

Prvič, Svet ECB je napovedal, da bo v prvem četrtletju 2022 zmanjšal obseg neto nakupov vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP ter da bo neto nakupe prenehal izvajati konec marca 2022.

Drugič, podaljšal je obdobje ponovnega investiranja v okviru programa PEPP. Svet ECB je izrazil namero, da bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ponovno investiral vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru bi se postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Tretjič, Svet ECB je poudaril, da je pandemija pokazala, da je v stresnih razmerah fleksibilnost pri načrtovanju in izvajanju nakupov vrednostnih papirjev pripomogla k odzivanju na oslabljeno transmisijo denarne politike in povečala učinkovitost prizadevanj, da doseže svoj cilj. V okviru mandata Sveta ECB naj bi v stresnih razmerah fleksibilnost zato ostala element denarne politike, kadarkoli bi ovire za transmisijo denarne politike ogrožale doseganje cenovne stabilnosti. V primeru ponovne tržne fragmentacije zaradi pandemije bi bilo tako mogoče ponovno investiranje v okviru programa PEPP kadarkoli fleksibilno prilagoditi v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To bi lahko vključevalo tudi kupovanje obveznic, ki jih je izdala Helenska republika, in sicer v obsegu, ki presega ponovno investiranje unovčenj, da se nakupi v tej jurisdikciji ne bi prekinili, saj bi to lahko oslabilo transmisijo denarne politike v grško gospodarstvo, dokler je še vedno okrevalo po izpadu zaradi pandemije. Neto nakupi v okviru programa PEPP bi se lahko začeli tudi ponovno izvajati, če bi bilo potrebno, da se nevtralizirajo negativni šoki, povezani s pandemijo.

Četrtič, v skladu s postopnim zmanjševanjem nakupov vrednostnih papirjev in s ciljem, da naravnanost denarne politike ostane skladna s stabiliziranjem inflacije v srednjeročnem obdobju na ravni cilja, je Svet ECB sklenil, da bo obseg mesečnih neto nakupov v okviru programa APP znašal 40 milijard EUR v drugem četrtletju 2022 in 30 milijard EUR v tretjem četrtletju. Od oktobra 2022 dalje naj bi se neto nakupi v okviru programa APP ohranjali na mesečni ravni 20 milijard EUR, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer. Svet ECB je pričakoval, da se bodo neto nakupi končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Svet ECB je izrazil tudi namero, da bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investiral, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel zviševati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Potrdil je raven ključnih obrestnih mer ECB in prihodnjo usmeritev denarne politike glede gibanja ključnih obrestnih mer v prihodnosti.

Svet ECB je poleg tega izjavil, da bo še naprej spremljal pogoje financiranja za banke in zagotavljal, da zapadle operacije CUODR III ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Redno naj bi tudi ocenjeval, kako so ciljno usmerjene posojilne operacije prispevale k naravnanosti denarne politike. Svet ECB je izjavil, da pričakuje, da se bodo posebni pogoji, ki veljajo v operacijah CUODR III, v skladu s prejšnjimi napovedmi iztekli junija 2022. Ocenil naj bi tudi ustreznost kalibracije dvostopenjskega sistema obrestovanja rezerv, tako da politika negativnih obrestnih mer ne bi omejevala sposobnosti bank pri finančnem posredništvu v okolju obsežne presežne likvidnosti. Svet ECB je še enkrat potrdil, da je pripravljen prilagoditi vse instrumente, če bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju.

Spodbujevalno naravnana denarna politika in na novo kalibrirani ukrepi so prispevali k ugodnim pogojem financiranja in ublažili negativen vpliv pandemije na inflacijo.

Če povzamemo, med letom 2021 je bila ohranjena precejšnja spodbujevalna naravnanost denarne politike, da bi se zmanjšal negativen vpliv pandemije na inflacijske obete. Z novo kalibracijo celovitega sklopa ukrepov so se ohranjali ugodni pogoji financiranja. Ukrepi so bili učinkoviti pri obvladovanju donosnosti državnih obveznic (glej graf 2.1), ki služi kot podlaga za stroške financiranja gospodinjstev, podjetij in bank. Ohranjali so tudi zelo ugodne stroške financiranja za banke (glej graf 2.2). Poleg tega so zagotovili, da gospodinjstva in podjetja lahko izkoristijo prednosti ugodnih pogojev financiranja, pri čemer so posojilne obrestne mere dosegle nove zgodovinsko nizke ravni in so v letu 2021 znašale 1,31% oziroma 1,36% (glej graf 2.3). Inflacija se je v drugi polovici leta precej zvišala, gospodarstvo pa je na splošno še naprej okrevalo. Ob napredku pri gospodarskem okrevanju in doseganju srednjeročnega inflacijskega cilja je Svet ECB sklenil, da bo od začetka leta 2022 začel postopno zmanjševati nakupe vrednostnih papirjev. Gledano v celoti so bili z odzivom denarne politike v letu 2021 zagotovljeni ugodni pogoji financiranja, kar je podpiralo nadaljnje gospodarsko okrevanje in približevanje inflacije inflacijskemu cilju Sveta ECB.

Graf 2.1

Donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, in obrestna mera v 10-letnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč

(v odstotkih na leto)

Vir: izračuni ECB.
Opombe: Zadnji podatki se nanašajo na 31. december 2021.

Graf 2.2

Skupni stroški dolžniškega financiranja za banke

(skupni stroški financiranja z vlogami in nezavarovanega tržnega dolžniškega financiranja, v odstotkih na leto)

Viri: ECB, Markit iBoxx in izračuni ECB.
Opombe: Skupni stroški vlog so izračunani kot povprečje obrestnih mer za vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom pri novih poslih, tehtano s stanjem. Zadnji podatki se nanašajo na december 2021.

Graf 2.3

Skupne bančne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom

(v odstotkih na leto)

Vir: ECB.
Opombe: Skupne bančne posojilne obrestne mere so izračunane z agregiranjem kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih mer z uporabo 24-mesečne drseče sredine obsega novih poslov. Zadnji podatki se nanašajo na december 2021.

2.2 Nadaljnja rast bilance stanja Eurosistema v okolju perečih izzivov

Velikost Eurosistemove bilance stanja se je v letu 2021 povečala za 23%.

Eurosistem je v letu 2021 še naprej izvajal ukrepe, ki so bili uvedeni v odziv na pandemijo COVID-19 – izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO) in na novo kalibrirane ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) – ter opravljal nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Zaradi teh ukrepov se je Eurosistemova bilanca stanja v letu 2021 povečala za 23% (1,6 bilijona EUR) in do konca leta dosegla novo rekordno vrednost (8,6 bilijona EUR).

Ob koncu leta 2021 so sredstva, povezana z denarno politiko, v Eurosistemovi bilanci stanja znašala 6,9 bilijona EUR. Ta sredstva zajemajo posojila kreditnim institucijam v euroobmočju, ki so predstavljala 26% skupnih sredstev (podoben odstotek kot ob koncu leta 2020), in vrednostne papirje, kupljene za namene denarne politike, ki so predstavljali okoli 55% skupnih sredstev (53% ob koncu leta 2020) (glej graf 2.4). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem tujo valuto in zlato v imetju Eurosistema ter eurske portfelje, ki niso povezani z denarno politiko.

Na strani obveznosti sta skupni znesek rezervnih imetij kreditnih institucij in uporaba odprte ponudbe mejnega depozita s strani nasprotnih strank porasla na 4,3 bilijona EUR (3,5 bilijona EUR ob koncu leta 2020) ter sta predstavljala 50% vseh obveznosti ob koncu leta 2021 (podoben odstotek kot ob koncu leta 2020). Vrednost bankovcev v obtoku je rasla po stopnji, ki je presegala zgodovinski trend rasti, pri čemer je dosegla 1,5 bilijona EUR (1,4 bilijona EUR ob koncu leta 2020) in predstavljala 18% obveznosti ob koncu leta 2021 (21% ob koncu leta 2020). Druge obveznosti, vključno s kapitalom in računi prevrednotenja, so se povečale na 2,7 bilijona EUR (2,1 bilijona EUR ob koncu leta 2020) in so predstavljale 32% vseh obveznosti (29% ob koncu leta 2020) (glej graf 2.4). K povečanju drugih obveznosti sta prispevala predvsem porast vlog države s 516 milijard EUR na 590 milijard EUR, kar je predstavljalo 22% drugih obveznosti (25% ob koncu leta 2020), in protipostavka posebnih pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada, ki se je povečala na 179 milijard EUR (s 55 milijard EUR ob koncu leta 2020) in predstavljala 7% drugih obveznosti (3% ob koncu leta 2020).

Graf 2.4

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Pozitivne številke se nanašajo na sredstva, negativne številke pa na obveznosti. Črta, ki ponazarja presežno likvidnost, je prikazana na pozitivni strani, čeprav se nanaša na vsoto naslednjih postavk obveznosti: imetja na tekočih računih, ki presegajo obvezne rezerve, in mejni depozit.

Za večjo transparentnost dvostopenjskega sistema obrestovanja rezerv kreditnih institucij se je ECB julija 2020 odločila, da bo objavljala agregirane podatke za Eurosistem in podatke po posameznih državah. To omogoča tudi boljši vpogled v gibanje rezervnih imetij, ki so največja postavka obveznosti v bilanci stanja Eurosistema. Eurosistem tako zdaj objavlja povprečje obveznih rezerv, imetij na tekočih računih in presežnih rezerv v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv na nacionalni ravni. Redno se objavljajo tudi podatki za Eurosistem in podatki po posameznih državah o priznanem izvzetju v dvostopenjskem sistemu obrestovanja, o izvzetih in neizvzetih presežnih rezervah ter o neizkoriščenem priznanem izvzetju.

Zapadlost portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji ter porazdelitev po vrstah finančnega premoženja in po jurisdikcijah

Nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji so se v letu 2021 nadaljevali.

Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo štirje programi: tretji program nakupa kritih obveznic, program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Izredni program ob pandemiji je bil uveden leta 2020 v odziv na pandemijo. Vse kategorije finančnega premoženja, ki so primerne v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, so primerne tudi v izrednem programu ob pandemiji. Eurosistem je v letu 2021 še naprej izvajal nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji. Nakupi so se izvajali nemoteno in v skladu z veljavnimi tržnimi pogoji.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so konec leta 2021 znašala 3,1 bilijona EUR.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2021 znašala 3,1 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež imetij v celotnem programu in je ob koncu leta 2021 znašal 2,5 bilijona EUR oziroma 80% skupnih imetij v okviru programa, kar je enak delež kot ob koncu leta 2020. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se nakupi razporejajo po jurisdikcijah v skladu s kapitalskim ključem ECB na podlagi stanj. Poleg tega so nekatere nacionalne centralne banke kupovale vrednostne papirje, ki so jih izdale nadnacionalne institucije EU, vključno z obveznicami, ki so bile leta 2021 izdane za financiranje rekonstrukcijskega načrta »EU naslednje generacije«. Tehtana povprečna zapadlost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2021 znašala 7,3 leta, kar je enako kot konec leta 2020, pri čemer so bile med jurisdikcijami določene razlike. Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal 1% (28 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, tretji program nakupa kritih obveznic 9,5% (298 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 10% (310 milijard EUR). Kar zadeva programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, je k rasti imetij v celotnemu programu v letu 2021 največ prispeval program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v okviru katerega so neto nakupi znašali 61 milijard EUR. Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in tretjega programa nakupa kritih obveznic se izvajajo v skladu z referenčno vrednostjo, ki odraža tržno kapitalizacijo vseh primernih podjetniških oziroma kritih obveznic.

Imetja v okviru izrednega programa ob pandemiji so konec leta 2021 znašala 1,6 bilijona EUR.

Imetja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji so ob koncu leta 2021 znašala 1,6 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Imetja kritih obveznic so predstavljala manj kot 1% (6 milijard EUR), imetja podjetniških obveznic 3% (44 milijard EUR) in imetja državnih obveznic 97% (1.531 milijard EUR).

Ko gre za nakupe vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji, je kapitalski ključ ECB referenca pri razporejanju nakupov (na podlagi stanj) po jurisdikcijah. Obenem so se nakupi opravljali fleksibilno, tako da je razporeditev tokov nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah nihala. Tehtana povprečna zapadlost vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji je konec leta 2021 znašala 7,6 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami.

Eurosistem je ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfeljih programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji. Unovčenja vrednostnih papirjev zasebnega sektorja so v letu 2021 znašala 82 milijard EUR, unovčenja vrednostnih papirjev javnega sektorja iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa ob pandemiji pa so znašala 362 milijard EUR. Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja ter v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic, so bili še naprej na voljo za posojanje, da bi podprli likvidnost trgov obveznic in repo pogodb. Vrednostni papirji v okviru izrednega programa ob pandemiji so ravno tako na voljo za posojanje, in sicer pod enakimi pogoji kot v programu nakupa vrednostnih papirjev. Svet ECB je novembra 2021 zvišal zgornjo mejo posojanja vrednostnih papirjev v zameno za gotovinsko zavarovanje na 150 milijard EUR, kar je bilo odraz precejšnjega povečanja Eurosistemovih imetij vrednostnih papirjev.

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja je ob koncu leta 2021 znašalo 2,2 bilijona EUR.

Stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja je ob koncu leta 2021 znašalo 2,2 bilijona EUR, kar pomeni povečanje za 409 milijard EUR od konca leta 2020. Povečanje je posledica neto učinka, ki izhaja iz zneska, dodeljenega v seriji CUODR III leta 2021 (449 milijard EUR). Prostovoljna predčasna odplačila sredstev iz operacij CUODR III v višini 139 milijard EUR ter zapadla sredstva v višini 15,7 milijarde EUR iz serije CUODR II in 23,2 milijarde EUR iz operacij PELTRO (brez zneska, dodeljenega v letu 2021) so imela omejen vpliv na skupno stanje. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je znižala s približno 2,4 leta ob koncu leta 2020 na približno 1,74 leta ob koncu leta 2021.

Ukrepi ECB za ublažitev zahtev glede zavarovanja

Ukrepi za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, ki jih je Svet ECB sprejel aprila 2020, so leta 2021 še naprej veljali. Med njimi so bili razširitev vrst bančnih posojil, ki so primerna kot zavarovanje (vključno s posojili v povezavi s poroštvenimi shemami, ki so jih države v euroobmočju sprejele v odziv na pandemijo), zmanjšanje odbitkov pri vrednotenju zavarovanja za fiksen faktor 20%, ohranjanje primernosti – pod določenimi pogoji – finančnega premoženja, ki je na začetku pandemije izpolnjevalo zahteve glede kreditne kvalitete, ter opustitev minimalne bonitetne ocene za tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Helenska republika. Ti začasni ukrepi, ki so bili podaljšani do junija 2022, so še naprej ključni element v odzivu denarne politike ECB na pandemijo.

Znesek primernega tržnega finančnega premoženja je ob koncu leta 2021 znašal 16,4 bilijona EUR.

Znesek primernega tržnega finančnega premoženja se je povečal za 695 milijard EUR in je ob koncu leta 2021 znašal 16,4 bilijona EUR (glej graf 2.5). Povečanje je mogoče v veliki meri pripisati vrednostnim papirjem centralne države, ki so bili še naprej največji razred finančnega premoženja (8,9 bilijona EUR). Med drugimi razredi finančnega premoženja so bile podjetniške obveznice (1,8 bilijona EUR), krite bančne obveznice (1,6 bilijona EUR) in nezavarovane bančne obveznice (1,6 bilijona EUR). Vrednostni papirji regionalne države (598 milijard EUR), listinjeni vrednostni papirji (572 milijard EUR) in drugo tržno finančno premoženje (1,2 bilijona EUR) so predstavljali razmeroma majhen delež.

Graf 2.5

Tržno finančno premoženje, primerno kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Vrednost finančnega premoženja je v nominalnih zneskih. Graf prikazuje povprečje podatkov ob koncu meseca za vsako obdobje.

Znesek finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, je ob koncu leta 2021 znašal 2,8 bilijona EUR.

Znesek finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, se je leta 2021 povečal za 243 milijard EUR in ob koncu leta dosegel 2,8 bilijona EUR (glej graf 2.6). K temu so prispevala predvsem bančna posojila (ki so znašala 915 milijard EUR), krite bančne obveznice (718 milijard EUR), vrednostni papirji centralne države (435 milijard EUR) in listinjeni vrednostni papirji (406 milijard EUR). Nezavarovane bančne obveznice (141 milijard EUR), vrednostni papirji regionalne ravni države (88 milijard EUR) in podjetniške obveznice (77 milijard EUR) so predstavljali manjši delež celotnega mobiliziranega zavarovanja.

Graf 2.6

Finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.
Opombe: Od prvega četrtletja 2013 je »netržno finančno premoženje« razdeljeno na »bančna posojila« ter »vezane depozite in vloge«. Pri finančnem premoženju je za vsako obdobje prikazano povprečje podatkov ob koncu meseca, vrednosti pa so po vrednotenju in odbitkih. Pri stanju bančnih posojil se uporabljajo dnevni podatki.

2.3 Finančna tveganja v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev in izrednim programom nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji

Kot je pojasnjeno zgoraj, so se neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) izvajali s ciljem, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer ECB. Ta program se je dopolnjeval z izrednim programom nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), katerega cilj je preprečiti resna tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike in za gospodarske obete v euroobmočju, ki jih povzroča pandemija COVID-19.

Učinkovitost na področju tveganj je ključno načelo Eurosistemove funkcije upravljanja tveganj.

Tako kot vsi drugi instrumenti denarne politike tudi dokončni nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji sami po sebi prinašajo finančna tveganja, ki jih upravlja in obvladuje Eurosistem. Kadar je mogoče denarno politiko izvajati na več načinov, si Eurosistemova funkcija upravljanja tveganj prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj: uresničiti cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganja za Eurosistem.[21]

Za program nakupa vrednostnih papirjev in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji velja poseben okvir za obvladovanje tveganj.

Za program nakupa vrednostnih papirjev in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji je bil vzpostavljen poseben okvir za obvladovanje finančnih tveganj. V okviru se upoštevajo cilji denarne politike, ki se uresničujejo s programom, ter značilnosti in profili tveganosti različnih vrst kupljenih vrednostnih papirjev. Okvir za vsakega od programov sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve. Okvir za obvladovanje tveganj se uporablja pri nakupu vrednostnih papirjev, pri ponovnem investiranju glavnice zapadlih instrumentov ter pri imetjih v programih, dokler se nahajajo v bilanci stanja Eurosistema.

Okvir za obvladovanje tveganj ne zmanjšuje samo finančnih tveganj, ampak prispeva tudi k doseganju ciljev denarne politike z diverzificiranim tržno nevtralnim razporejanjem nakupov vrednostnih papirjev čim bolj v skladu z zadanimi cilji. Poleg tega se v zasnovi okvira za obvladovanje tveganj upoštevajo tudi nefinančna tveganja, kot so pravna in operativna tveganja ter tveganja izgube ugleda.

V tem razdelku je opisan sedanji okvir za obvladovanje finančnih tveganj, ki ureja izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji.[22] V tabeli 2.1 so povzeti glavni elementi okvira.

Tabela 2.1

Glavni elementi okvira za obvladovanje tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev in izrednim programom ob pandemiji

Vir: ECB.
Opombe: CAC – klavzula o skupnem ukrepanju; stopnja kreditne kvalitete, kot izhaja iz Eurosistemove harmonizirane lestvice bonitetnih ocen (glej »bonitetni okvir Eurosistema« na spletnem mestu ECB).
1) Listinjeni vrednostni papirji z bonitetno oceno pod stopnjo kreditne kvalitete 2 morajo izpolnjevati dodatne zahteve, med katerimi so: (i) v kritnem skladu listinjenega vrednostnega papirja ob izdaji ne sme biti nedonosnih posojil oziroma v času trajanja vrednostnega papirja ne smejo biti dodani; (ii) finančno premoženje, ki ustvarja denarni tok in predstavlja kritje listinjenemu vrednostnemu papirju, ne sme biti strukturirano, sindicirano ali vzvodeno; (iii) veljati morajo določbe o neprekinjenem servisiranju.
2) Glej stran o vidikih izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na spletnem mestu ECB.

Zahteve glede primernosti pri dokončnih nakupih vrednostnih papirjev

Pri vseh razredih finančnega premoženja se uporabljajo kriteriji primernosti.

Načeloma je za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji potencialno primerno samo tržno finančno premoženje, ki se sprejema kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah. Kriteriji primernosti premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, so določeni v splošnem okviru o instrumentih denarne politike.

Primerno finančno premoženje mora – da bi bilo primerno za nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji – izpolnjevati visoke standarde kreditne kvalitete, saj mora imeti vsaj eno bonitetno oceno[23] zunanje bonitetne institucije, ki je sprejeta v bonitetnem okviru Eurosistema, ocena pa mora ustrezati stopnji kreditne kvalitete 3 ali višje (stopnji kreditne kvalitete 1 in stopnji kreditne kvalitete 2) na Eurosistemovi harmonizirani lestvici bonitetnih ocen. Tržni dolžniški vrednostni papirji, ki jih je izdala Helenska republika, so začasno izvzeti iz te zahteve, ko gre za nakupe v okviru izrednega programa ob pandemiji.[24] Poleg tega mora biti finančno premoženje denominirano v eurih ter izdano in poravnano v euroobmočju.

Poleg zgoraj opisanih kriterijev primernosti se uporabljajo tudi specifični kriteriji primernosti, ki so odvisni od programa. V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, podjetniškega sektorja in izrednega programa ob pandemiji veljajo omejitve glede najkrajše in najdaljše zapadlosti. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za nakup niso primerni vrednostni papirji, ki so jih izdale kreditne institucije ali izdajatelji, katerih nadrejena družba je kreditna institucija. Poleg tega so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev iz nakupov izključeni vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti za prenehanje in družbe za upravljanje premoženja. V tretjem programu nakupa kritih obveznic mora finančno premoženje izpolnjevati pogoje, da je sprejemljivo kot zavarovanje v lastni uporabi v Eurosistemovih kreditnih operacijah, tj. kot zavarovanje ga lahko uporabi kreditna institucija izdajateljica.[25] V primeru listinjenih vrednostnih papirjev morajo biti dolžniki, do katerih so terjatve v kritnem skladu, večinoma locirani v euroobmočju.

Ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda

Stalno se izvajajo ocene kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda.

Pri nakupih listinjenih vrednostnih papirjev, kritih obveznic in vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji Eurosistem stalno izvaja ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja in postopke skrbnega pregleda na celotnem kupnem fondu. Spremljanje se izvaja s pomočjo številnih kazalnikov tveganja. Omenjeno ocenjevanje in postopki sledijo načelu sorazmernosti, pri čemer je bolj tvegano finančno premoženje podvrženo bolj poglobljeni analizi. Če je upravičeno, se lahko uporabijo dodatni ukrepi upravljanja tveganj, za katere ravno tako velja načelo sorazmernosti. Med ukrepe sodijo zlasti omejitev ali prekinitev nakupov ter v izjemnih primerih tudi prodaja finančnega premoženja, kar pa mora od primera do primera oceniti Svet ECB. ECB pri nakupih vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji upošteva tudi relevantna podnebna tveganja, ko izvaja postopke skrbnega pregleda.

Okvir vrednotenja

Z okvirom vrednotenja se zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah.

Z okvirom vrednotenja se pri programu nakupa vrednostnih papirjev in izrednem programu ob pandemiji zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah, s čimer se zmanjšuje izkrivljanje trga in omogoča lažje doseganje učinkovitosti na področju tveganj. V okviru se upoštevajo razpoložljive tržne cene, kakovost takšnih cen in poštene vrednosti. Izvaja se tudi ex post preverjanje cen, da bi se ocenilo, ali so transakcijske cene odraz tržnih cen v času transakcije.

V okviru vseh programov nakupa vrednostnih papirjev so dovoljeni nakupi primernih dolžniških instrumentov z negativno donosnostjo do dospetja, vključno z instrumenti, katerih donosnost je pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, če bi bilo to potrebno.

Referenčne vrednosti nakupov

Z referenčnimi vrednostmi nakupov se zagotavlja razpršenost.

Z referenčnimi vrednostmi nakupov se zagotavlja oblikovanje razpršenega portfelja in zmanjšujejo tveganja. Pri nakupih kritih obveznic in vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se referenčne vrednosti ravnajo po tržni kapitalizaciji celotnega kupnega fonda, tj. po nominalnem znesku primernega finančnega premoženja. Pri nakupih vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa ob pandemiji pa razporejanje nakupov po jurisdikcijah na podlagi stanj določa kapitalski ključ ECB. Nakupi v okviru izrednega programa ob pandemiji se opravljajo fleksibilno, tako da je možno razporeditev tokov nakupov spreminjati v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah.

Omejitve

Omejitve deleža v posamezni izdaji in omejitve izpostavljenosti do posameznega izdajatelja so uspešno orodje pri omejevanju koncentracije tveganj.

Za program nakupa vrednostnih papirjev je vzpostavljen okvir omejitev. Pri umerjanju omejitev deleža v izdaji in omejitev izpostavljenosti do izdajatelja se upoštevajo operativni in pravni vidiki ter vidiki, povezani z denarno politiko in upravljanjem tveganj. Omejitve so natančneje umerjene glede na razred finančnega premoženja, pri čemer se razlikuje med vrednostnimi papirji javnega in zasebnega sektorja. Ko je bil izredni program ob pandemiji napovedan, je Svet ECB dejal, da bo v primerih, kadar bi lahko posamezne omejitve, ki jih je sam določil, ovirale ukrepe, ki jih mora Eurosistem izvesti za izpolnjevanje svojega mandata, proučil možnost spremembe teh omejitev, kolikor bi bilo potrebno, da bodo njegovi ukrepi sorazmerni nastalim tveganjem.

V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se omejitve deleža v izdaji in omejitve izpostavljenosti do izdajatelja uporabljajo za to, da se zaščiti delovanje trga in oblikovanje cen, da se zagotovi sorazmernost, da se omeji koncentracija tveganj ter da Eurosistem ne postane dominanten kreditodajalec državam v euroobmočju. Omejitev deleža v izdaji pri nadnacionalnih obveznicah, primernih za nakup v okviru tega programa, znaša 50% stanja izdanih vrednostnih papirjev. Pri vseh ostalih obveznicah, primernih za nakup v okviru omenjenega programa, je omejitev deleža v izdaji določena na ravni 33%, pri čemer se od primera do primera preverja, da Eurosistem ne bi pridobil manjšine, ki bi lahko blokirala klavzulo o skupnem ukrepanju. Sicer pa omejitev deleža v izdaji znaša 25%. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja je pri nadnacionalnih izdajateljih določena na ravni 50% celotnega obsega primernega finančnega premoženja, ki ga je izdala zadevna institucija, pri ostalih primernih izdajateljih pa je na ravni 33%.

V programu nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, v tretjem programu nakupa kritih obveznic in v programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja imetja Eurosistema na izdajo ne smejo presegati 70%. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se v posebnih primerih uporablja manjša omejitev deleža v izdaji, na primer pri vrednostnih papirjih, ki so jih izdala javna podjetja, saj se ti obravnavajo enako kot v primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Poleg omejitev deleža v izdaji se v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja uporabljajo tudi omejitve izpostavljenosti do izdajatelja. Pri programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so omejitve izpostavljenosti do izdajatelja določene na podlagi referenčne razporeditve, ki je povezana s tržno kapitalizacijo skupine izdajatelja, s čimer se zagotavlja diverzificirano razporejanje nakupov. Poleg tega se lahko uporabljajo nižje omejitve, če je to potrebno na podlagi rezultatov ocene kreditnega tveganja in postopkov skrbnega pregleda.

2.4 Nova strategija denarne politike ECB

Po celovitem pregledu je ECB 8. julija 2021 objavila novo strategijo denarne politike. V pregledu so se upoštevali pereči strukturni izzivi, s katerimi se je gospodarstvo v euroobmočju in na svetovni ravni soočalo od zadnjega pregleda strategije denarne politike v letu 2003. Med temi izzivi se je povečalo tveganje, da postanejo ključne obrestne mere ECB omejene z efektivno spodnjo mejo. V skladu z mandatom, da zagotovi cenovno stabilnost, je Svet ECB sprejel simetričen 2-odstotni inflacijski cilj, ki ga je treba ohranjati v srednjeročnem obdobju, pri čemer je poudaril, da so negativna in pozitivna odstopanja od inflacijskega cilja enako nezaželena. Za vzdrževanje simetrije inflacijskega cilja je Svet ECB priznal, da je pomembno upoštevati posledice efektivne spodnje meje. Tako so v razmerah, ko so obrestne mere blizu spodnje meje, potrebni posebej odločni ali vztrajni ukrepi denarne politike, da se negativni odkloni od inflacijskega cilja ne bi utrdili. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo. Svet ECB je izjavil, da je primarni instrument denarne politike sklop ključnih obrestnih mer ECB. Upoštevajoč efektivno spodnjo mejo ključnih obrestnih mer je Svet ECB potrdil, da bo uporabljal tudi druge instrumente, zlasti prihodnjo usmeritev, nakupe vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja, kot bo ustrezno. Poleg tega bo pri uresničevanju cilja cenovne stabilnosti po potrebi uporabljal tudi nove instrumente denarne politike. Potrdil je tudi, da bo še naprej uporabljal indeks HICP kot merilo cenovne stabilnosti, in priporočil načrt, da Eurostat v indeks vključi stroške stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki. Svet ECB je izjavil, da bo sklepe o denarni politiki sprejemal na podlagi integrirane ocene vseh relevantnih dejavnikov, ki bo temeljila na ekonomski analizi ter denarni in finančni analizi, vključevala pa bo tudi oceno sorazmernosti sklepov in morebitnih stranskih učinkov. Če to ni v nasprotju s cenovno stabilnostjo, Svet ECB pri sklepih o denarni politiki upošteva tudi druge dejavnike, ki so relevantni za izvajanje denarne politike. Ob tem se je zavezal, da bo v okviru mandata ECB zagotovil, da bo Eurosistem v celoti upošteval posledice podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Obveščanje o sklepih o denarni politiki je bilo prilagojeno tako, da odraža prenovljeno strategijo denarne politike.[26] Svet ECB je še potrdil, da namerava v rednih presledkih ocenjevati ustreznost strategije denarne politike. Naslednja ocena bo predvidoma opravljena leta 2025.

Cilj stabilnosti cen: včeraj in danes

Razvoj strategije denarne politike ECB od leta 1998.

Svet ECB je leta 1998 sprejel prvo strategijo denarne politike, ki je stabilnost cen opredelila kot »medletno povečanje harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICP), ki je manjše od 2%«. Uvedba zgornje 2-odstotne inflacijske meje je bila potrebna zaradi izkušenj z visoko inflacijo v preteklih desetletjih. Strategija je bila prenovljena leta 2003, ko je Svet ECB opredelitev stabilnosti cen dodatno osvetlil in pojasnil, da namerava stopnjo inflacije vzdrževati na ravni pod 2%, vendar blizu te meje. Pojasnilu je botrovala zaveza ECB, da zagotovi zadostno varnostno rezervo pred tveganjem deflacije s pozitivnim vplivom na trendno raven nominalnih obrestnih mer, obenem pa se upoštevajo tudi morebitna pristranskost pri merjenju HICP in posledice razlik v inflaciji znotraj euroobmočja. Strategija iz prvih let eura je obenem opredelila, da je treba cene stabilizirati v srednjeročnem obdobju in da mora analiza tveganj za stabilnost cen temeljiti na dveh stebrih: »ekonomski analizi« in »denarni analizi«.

Celovit pregled strategije denarne politike v obdobju 2020–2021 je pokazal, da je bila vztrajno nizka inflacija v zadnjem desetletju zakoreninjena v medsebojno povezanih dejavnikih. V nasprotju s prvim desetletjem euroobmočja so bili inflacijski šoki predvsem dezinflacijske narave zaradi svetovne finančne krize in njenih posledic. Ker se je ravnovesna realna obrestna mera – realna obrestna mera, ki je skladna z inflacijo na ciljni ravni in z gospodarstvom, ki deluje s polnim potencialom – v euroobmočju (in po svetu) znižala, teh šokov ni bilo mogoče enostavno kompenzirati s politiko obrestnih mer. Vztrajno nizka inflacija je prispevala tudi k nižjim inflacijskim pričakovanjem, ki so morebiti postala manj zasidrana na ravni, ki je skladna z inflacijskim ciljem ECB.

Svet ECB je po pregledu strategije v obdobju 2020–2021 sprejel simetrični 2-odstotni inflacijski cilj v srednjeročnem obdobju. Dvoodstotni inflacijski cilj zagotavlja jasno sidrišče za inflacijska pričakovanja, kar je bistveno za ohranjanje cenovne stabilnosti. V pregledu je bilo ugotovljeno, da je pri stabiliziranju inflacije točkovni cilj ponavadi bolj učinkovit od razpona, deloma zaradi preprostosti.[27] V prejšnji opredelitvi strategije je bila zgornja meja razpona jasno določena na ravni 2%, medtem ko numerična vrednost spodnje meje ni bila določena. Zaradi tega bi javnost lahko razumela, da se ECB odločneje odziva na odstopanja inflacije od zgornje meje navzgor, saj so ta očitno zunaj razpona.

Svet ECB je potrdil usmeritev denarne politike na srednjeročno obdobje. S srednjeročno usmeritvijo se upošteva dejstvo, da se pri transmisiji denarne politike v gospodarstvo in inflacijo pojavljajo dolgi in spremenljivi zamiki. Ti zamiki pomenijo, da so kratkoročna odstopanja inflacije od cilja neizogibna. Srednjeročna usmeritev daje potrebno fleksibilnost, da se odmislijo začasni šoki, ki lahko izzvenijo sami po sebi, s čimer se preprečuje nepotrebna volatilnost v gospodarski aktivnosti in zaposlenosti.

Svet ECB je poudaril, da so negativna in pozitivna odstopanja od inflacijskega cilja enako nezaželena, kar pomeni, da je cilj simetričen. Toda prisotnost spodnje meje obrestnih mer lahko ustvari asimetrije v prizadevanjih za stabilnost cen, saj ima centralna banka manj manevrskega prostora, da se odzove na odstopanja inflacije od cilja navzdol kot v primeru, da se mora odzvati na odstopanja od cilja navzgor. Zavezanost simetričnemu inflacijskemu cilju zato terja še posebno močan ali vztrajen odziv denarne politike na dezinflacijske šoke, kadar so obrestne mere blizu spodnje meje, da se negativna odstopanja od inflacijskega cilja ne bi utrdila. To ima lahko za posledico prehodno obdobje, v katerem je inflacija nekoliko nad ciljno ravnjo.

Nekonvencionalni ukrepi so učinkovito prispevali k ublažitvi pogojev financiranja ter k spodbujanju gospodarske rasti, zaposlenosti in inflacije.

Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Zaradi znižanja ravnovesnih realnih obrestnih mer v zadnjih desetletjih so se centralne banke po vsem svetu preusmerile k nekonvencionalnim ukrepom denarne politike, da bi inflacijo usmerile proti svojemu cilju. Del pregleda strategije je bil zato namenjen tudi proučevanju učinkovitosti teh ukrepov. V analizi je bilo ugotovljeno, da je bil vsak od nekonvencionalnih instrumentov (med drugim negativne obrestne mere, prihodnja usmeritev denarne politike, nakupi vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja) učinkovit pri povečevanju gospodarske rasti, zaposlenosti in inflacije. Ugotovljeno je bilo, da so se ti ukrepi medsebojno krepili, saj imajo lahko različni ukrepi nekoliko različne učinke na gospodarstvo in finančne trge.[28] V pregledu je bilo tudi ugotovljeno, da so bili ukrepi sorazmerni, če se upoštevajo morebitni stranski učinki na finančni sistem ali realno gospodarstvo.

Merjenje cen je treba še izboljšati z vključitvijo stroškov stanovanjskih nepremičnin, v kateri bivajo lastniki.

Svet ECB je potrdil, da indeks HICP ostaja ustrezno cenovno merilo za ocenjevanje uspešnosti pri zagotavljanju cenovne stabilnosti. Cilj ohranjanja cenovne stabilnosti je številčno opredeljen v smislu skupne inflacije, ki je najširše merilo potrošniške košarice gospodinjstev, vendar se bo še naprej spremljal tudi širok nabor kazalnikov osnovne inflacije, ki izključujejo volatilne komponente. Pregled strategije je pokazal, da je mogoče merjenje cen še izboljšati.[29] Tako je Svet ECB priznal, da bi stopnjo inflacije, ki je relevantna za gospodinjstva, bolje predstavljal indeks HICP, ki vključuje stroške stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki. ECB je zato priporočila načrt, da Eurostat in nacionalni statistični uradi v indeks vključijo tudi omenjene stroške. Ob zavedanju, da je to večletni projekt, bo Svet ECB medtem upošteval merila inflacije, ki vključujejo začetne ocene stroškov stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, v širšem sklopu dodatnih kazalnikov inflacije.

Drugi pomembni dejavniki pri doseganju cenovne stabilnosti

Medtem ko je poglavitni cilj Eurosistema ohranjati stabilnosti cen, Pogodba o delovanju Evropske unije zahteva, da Eurosistem brez poseganja v cilj stabilnosti cen podpira splošne ekonomske politike v EU z namenom prispevati k doseganju ciljev EU. Ti so uravnotežena gospodarska rast, zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in družbeni napredek, ter visoka raven varstva in izboljševanje kakovosti okolja. Eurosistem prispeva tudi k nemotenemu izvajanju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.

V določeni meri sta polna zaposlenost in cenovna stabilnost medsebojno kompatibilna cilja. Ko se inflacija in zaposlenost gibljeta v isti smeri, lahko denarna politika stabilizira inflacijo, ne da bi to negativno vplivalo na zaposlenost. Lahko pa se zgodi, da se inflacija in zaposlenost začasno gibljeta v nasprotni smeri. V takem primeru bi zaostrovanje denarne politike z namenom preprečevanja višje inflacije povzročilo nadaljnje zmanjšanje zaposlenosti. Denarna politika s srednjeročno usmeritvijo se ne ozira na takšna začasna gibanja ter preprečuje volatilnost gospodarske aktivnosti in zaposlenosti. Kar zadeva upoštevanje dejavnikov, povezanih z gospodarsko aktivnostjo in zaposlenostjo, je Svet ECB poudaril, da je pomembno obravnavati različne spremenljivke in distributivne posledice denarne politike.[30]

Razprave o denarni politiki se dopolnjujejo z upoštevanjem tveganj za finančno stabilnost.

Finančna stabilnost je predpogoj za cenovno stabilnost in obratno. V zaostrenih razmerah na finančnih trgih ukrepi denarne politike za ohranjanje stabilnosti cen navadno prispevajo k ponovni vzpostavitvi finančne stabilnosti, saj odpravljajo motnje v transmisijskem mehanizmu denarne politike in preprečujejo negativne povratne učinke med makroekonomskimi in finančnimi razmerami ter pojave, ko dolg zaradi deflacije narašča. V zvezi s kopičenjem tveganj za finančno stabilnost sta prvi obrambni liniji makrobonitetna in mikrobonitetna politika. V mnogih primerih se makrobonitetna politika in denarna politika dopolnjujeta. Makrobonitetne politike, ki preprečujejo kopičenje neravnovesij, na primer zmanjšujejo verjetnost nastanka prihodnjih finančnih kriz z negativnimi posledicami za stabilnost cen. Denarna politika lahko vpliva tudi na tveganja za finančno stabilnost. Spodbujevalna denarna politika lahko po eni strani zmanjša kreditno tveganje s spodbujanjem ravni gospodarske aktivnosti in dinamike inflacije, po drugi strani pa lahko prispeva k povečevanju finančnega vzvoda ali k večji občutljivosti cen finančnega premoženja. Simetrični argumenti veljajo v fazah zaostrovanja denarne politike.

Tveganja za stabilnost cen, ki jih ustvarjajo finančne krize, predstavljajo jasen konceptualni razlog, da ECB v svojih razpravah o denarni politiki obravnava finančno stabilnost. To odraža obstoječe omejitve makrobonitetne politike v različnih fazah finančnega cikla, interakcijo med makrobonitetno in denarno politiko ter možne stranske učinke denarne politike na finančno stabilnost. Obenem se je treba izogibati zmotam, da je denarna politika odgovorna za zagotavljanje finančne stabilnosti. Svet ECB ne izvaja sistematičnih politik bodisi »preventivnega ukrepanja« (denarna politika se sistematično zaostruje, ko se sistemsko tveganje nakopiči) bodisi »čiščenja« (denarna politika se sistematično rahlja, ko se sistemsko tveganje uresniči). Sledi namreč fleksibilnemu pristopu k temu, kako upošteva vprašanja finančne stabilnosti. Vsak odziv denarne politike na dogajanja na področju finančne stabilnosti je odvisen od prevladujočih okoliščin, pri čemer se upoštevajo posledice za srednjeročno cenovno stabilnost. V ta namen so v pripravo razprav o denarni politiki vključene dodatne informacije o vprašanjih finančne stabilnosti.[31]

Akcijski načrt, da se problematika podnebnih sprememb vključi v operacije denarne politike.

Nova strategija denarne politike upošteva podnebne spremembe. Podnebne spremembe lahko učinkujejo na izvajanje denarne politike, saj vplivajo na strukturo in ciklično dinamiko gospodarstva in finančnega sistema.[32] Svet ECB je v okviru svojega mandata trdno odločen zagotoviti, da Eurosistem to v celoti upošteva, v skladu s podnebnimi cilji EU ter v skladu s posledicami, ki jih imajo za denarno politiko in centralno bančništvo podnebne spremembe in prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Zato se je zavezal, da bo uresničil ambiciozen podnebni akcijski načrt. Akcijski načrt predvideva povečanje analitskih zmogljivosti in oblikovanje novih statističnih kazalnikov, da bi bolje razumel makroekonomske posledice podnebnih sprememb. Svet ECB bo poleg tega prilagodil zasnovo operativnega okvira denarne politike, kar zadeva razkritja, oceno tveganj, nakupe vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in sistem zavarovanja terjatev.

Preoblikovanje analitičnega okvira in načinov obveščanja javnosti.

Integracija ekonomske ter denarne in finančne analize.

ECB je v preteklosti svoje analize tveganj za stabilnost cen izvajala na podlagi dveh ločenih »stebrov«: »ekonomske analize« in »denarne analize«. Obe sta se navzkrižno preverjali in tako prispevali k skupni oceni. Nova strategija priznava prednosti dveh specializiranih področij analize, vendar prepoznava tudi pomen integrirane analize, saj denarna in finančna sfera ter širše gospodarstvo po različnih kanalih učinkujejo drug na drugega. Ekonomska analiza zajema kratkoročna gibanja na področju gospodarske rasti, zaposlenosti in inflacije, projekcije ključnih makroekonomskih spremenljivk v srednjeročnem obdobju, ki jih pripravljajo strokovnjaki Eurosistema in ECB ter široko zastavljeno ocenjevanje tveganj za gospodarsko rast in stabilnost cen. Denarna in finančna analiza – ki se je razvijala ob izzivih, ki so se pojavili med svetovno finančno krizo in po njej – pripisuje pomembno vlogo proučevanju denarnih in finančnih kazalnikov, s poudarkom na transmisijskem mehanizmu denarne politike, zlasti prek kanalov kreditiranja, bančnega posojanja, prevzemanja tveganj in vrednotenja finančnega premoženja. Svet ECB utemeljuje svoje odločitve o denarni politiki, vključno s presojo sorazmernosti odločitev in njihovih stranskih učinkov, na takšni integrirani oceni.

Obveščanje se bolj usmerja k širši javnosti.

Svet ECB je sklenil, da bo obveščanje javnosti o sklepih o denarni politiki, ki poteka z izjavo o denarni politiki, tiskovno konferenco, ekonomskim biltenom in povzetki razprav o denarni politiki, prilagojeno tako, da bo odražalo revidirano strategijo denarne politike. Te oblike obveščanja bodo dopolnjene z večplastno in vizualizirano različico sporočil o denarni politiki, namenjeno širši javnosti, kar je bistveno za to, da javnost razume ukrepe ECB in jim zaupa. Svet ECB je tudi dejal, da na podlagi pozitivnih izkušenj z dogodki med pregledom strategije, na katerih je ECB prisluhnila javnosti,[33] namerava uvesti tovrstno delo z javnostjo kot strukturni element v Eurosistemovi interakciji z javnostjo.[34]

Okvir 2
Podnebni akcijski načrt ECB

Spoprijemanje s podnebnimi spremembami je svetovni izziv in ena od nujnih prednostnih nalog Evropske unije. Čeprav so za ukrepanje proti podnebnim spremembam v prvi vrsti odgovorne vlade in parlamenti, ki imajo za to učinkovitejša orodja, se ECB zelo dobro zaveda, da je treba problematiko podnebnih sprememb še bolj vključiti v okvir denarne politike znotraj njenega mandata in področij pristojnosti. Eurosistem mora pri izpolnjevanju svojega poglavitnega cilja – ohranjanja cenovne stabilnosti – upoštevati posledice podnebnih sprememb in prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo. Poleg tega podnebna tveganja ne vplivajo samo na cenovno stabilnost v prihodnosti prek učinkovanja na makroekonomske kazalnike in transmisijo denarne politike, ampak lahko vplivajo tudi na vrednost in profil tveganosti finančnega premoženja v bilanci stanja Eurosistema. Eurosistem mora v skladu s svojim sekundarnim ciljem podpirati tudi splošne ekonomske politike v Evropski uniji, ne ba bi to posegalo v cilj stabilnosti cen. Podnebne spremembe so imele zaradi velikega pomena za denarno politiko pomembno mesto v pregledu strategije denarne politike ECB, ki je bil opravljen v obdobju 2020–2021.

Po zaključku pregleda strategije je ECB objavila celovit akcijski načrt o podnebnih spremembah skupaj s podrobnim časovnim razporedom dejavnosti, kako bo problematiko podnebnih sprememb vključila v okvir denarne politike. Svet ECB se je zavezal k ukrepanju na naslednjih šestih področjih: (i) makroekonomsko modeliranje in ocenjevanje posledic za transmisijo denarne politike, (ii) statistični podatki za analizo podnebnih tveganj, (iii) zahteve po razkritju, (iv) povečanje zmogljivosti za ocenjevanje tveganj, (v) sistem zavarovanja terjatev in (vi) nakupi vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Izvajanje akcijskega načrta bo tesno povezano z napredkom pri politikah in pobudah EU na področju razkritja in poročanja o okoljski trajnostnosti ter z drugo relevantno zakonodajo EU.

Kar zadeva makroekonomsko modeliranje in ocenjevanje posledic za transmisijo denarne politike, bo ECB še dodatno razširila svoje analitične zmogljivosti na področju makroekonomskih modelov, da bi upoštevala posledice podnebnih sprememb in okoljskih politik za gospodarstvo, finančni sistem in transmisijo denarne politike. Podnebna tveganja bo obravnavala tudi v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB/Eurosistema za euroobmočje, s čimer bo ocenjevala njihov vpliv na gospodarstvo.

Na področju statistike bo ECB razvila nove kazalnike za analizo podnebnih tveganj v treh glavnih kategorijah: zeleni finančni instrumenti, izpostavljenost finančnih institucij podnebnim fizičnim tveganjem in ogljični odtis portfeljev finančnih institucij. Ti poskusni kazalniki bodo na voljo do konca leta 2022. Zatem se bodo postopoma izboljševali, ko bosta razpoložljivost in harmonizacija podatkov boljši (več podrobnosti je v razdelku 7.2).

Kar zadeva operacije denarne politike, bo ECB v letu 2022 objavila podroben načrt, s katerim bo uvedla zahteve po razkritju okoljske trajnostnosti v zvezi z vrednostnimi papirji zasebnega sektorja kot nov kriterij primernosti ali podlago za diferencirano obravnavo vrednostnih papirjev, ki se mobilizirajo kot zavarovanje ali kupujejo. Takšne zahteve, ki bodo usklajene s predpisi EU, bodo spodbujale doslednejše prakse razkritja na trgu in ohranjale sorazmernost, saj bodo zahteve za mala in srednje velika podjetja prilagojene.

ECB bo povečala tudi zmogljivosti za ocenjevanje tveganj v zvezi s podnebnimi spremembami. S podnebnimi stresnimi testi v Eurosistemovi bilanci stanja se bo ocenjevala izpostavljenost podnebnim tveganjem, začenši s prvim pilotnim stresnim testom v letu 2022, ki se bo opiral na metodologijo podnebnega stresnega testa ECB v celotnem gospodarstvu. Poleg tega bo ECB ocenila, ali bonitetne agencije, sprejete v bonitetni okvir Eurosistema, razkrivajo potrebne informacije, ki kažejo, kako v bonitetne ocene vključujejo podnebna tveganja. ECB razmišlja tudi o oblikovanju minimalnih standardov glede vključevanja podnebnih tveganj v svoje interne bonitetne ocene.

Kar zadeva sistem zavarovanja terjatev, ECB upošteva problematiko podnebnih sprememb, ko revidira okvir vrednotenja in obvladovanja tveganj v zvezi s finančnim premoženjem, ki ga nasprotne stranke lahko uporabijo kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema. ECB bo še naprej spremljala tudi strukturna gibanja na trgih trajnostnih produktov, da bi v okviru svojega mandata podpirala inovacije na področju trajnostnega financiranja. ECB na primer od začetka leta 2021 kot zavarovanje sprejema trajnostne obveznice.

Pri nakupih vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja ECB že upošteva podnebna tveganja, ko izvaja skrbni pregled v zvezi z nakupi vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. ECB bo prilagodila tudi okvir, ki določa razporejanje nakupov podjetniških obveznic, da bi vključila podnebne kriterije, in sicer v skladu s svojim mandatom. Med temi kriteriji bo kot minimum usklajenost izdajateljev z zakonodajo EU, s katero se izvaja Pariški sporazum, dokazana s podnebnimi kazalniki ali z zavezo izdajatelja takšnim ciljem. Poleg tega bo ECB do prvega četrtletja 2023 začela razkrivati podnebne informacije v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja.

ECB bo natančno spremljala napredek pri teh dejavnostih ter javnost obveščala o glavnih mejnikih. Nedavno ustanovljeni center ECB za podnebne spremembe bo imel pomembno vlogo pri usklajevanju dejavnosti znotraj ECB (glej okvir 13).

Okvir 3
Inovacije v komuniciranju o denarni politiki

Leta 2021 se je začelo novo poglavje v komuniciranju ECB o denarni politiki. ECB je na podlagi pregleda strategije posodobila način, kako predstavlja in pojasnjuje denarno politiko tako strokovni kot tudi širši javnosti. ECB se je z inovacijami – prek skupnih prizadevanj Eurosistema in s prispevki strokovnjakov iz vseh nacionalnih centralnih bank – odzvala na vse večje povpraševanje po informacijah o politikah in orodjih, ki so dostopnejše, zlasti nestrokovnemu občinstvu. Prispevki, prejeti na dogodkih, kjer so ECB in nacionalne centralne banke prisluhnile javnosti – organizirani v okviru pregleda strategije – so jasno pokazali, da ljudje želijo, da ECB uporablja razumljivejši jezik in bolje pojasnjuje, zakaj je denarna politika pomembna za njihovo vsakodnevno življenje. Ugotovitve obenem kažejo, da se celo strokovnjakom zdi jedrnato besedilo brez žargonskih izrazov bolj privlačno.

Nova izjava o denarni politiki

Od julija 2021 nova »izjava o denarni politiki« nadomešča »uvodno izjavo« kot glavno orodje za komuniciranje o sklepih o denarni politiki. Nova izjava je krajša ter uporablja dostopnejši jezik in jasnejšo naracijo. Opisuje, kako ocena gospodarskih razmer s strani Sveta ECB oblikuje odločitve ECB o denarni politiki, in pojasnjuje, kaj skuša Svet ECB s temi odločitvami doseči.

Kot kaže graf A, nova izjava o denarni politiki predstavlja korenito spremembo v prizadevanjih ECB, da bi denarno politiko bolj razumljivo predstavila javnosti. Standardna merila berljivosti kažejo, da je nova izjava veliko manj kompleksna, in nakazujejo, da za razumevanje besedila ni potrebnih več približno 14 let formalne izobrazbe, tj. univerzitetna diploma.

Graf A

Kompleksnost izjav ECB o denarni politiki

Vir: Ažurirani podatki (februar 2022) iz analize v Coenen, G. et al. »Communication of monetary policy in nonconventional times«, Working Paper Series, št. 2080, ECB, junij 2017.
Opombe: Graf kaže dolžino in kompleksnost uvodne izjave ECB oziroma izjave ECB o denarni politiki. Dolžina se meri s številom besed (to je prikazano z velikostjo kroga). Težavnost uporabljenega jezika se meri s Flesch-Kincaidovim razredom težavnosti, ki kaže, koliko let formalne izobrazbe je potrebnih za razumevanje besedila, in sicer na podlagi dolžine stavkov in besed. Navpična črtkana črta kaže zaključek pregleda strategije ECB v obdobju 2020–2021.

Izjava o denarni politiki na kratko

Posebna inovacija v komuniciranju o sklepih o denarni politiki je vizualna predstavitev izjave o denarni politiki, ki se imenuje »izjava o denarni politiki na kratko«. Novi format, ki je na voljo v vseh uradnih jezikih EU, posreduje osrednja sporočila iz izjave o denarni politiki v poenostavljeni obliki. Z uporabo tehnik pripovedovanja, atraktivnih vizualnih elementov in preprostega jezika pojasnjuje najnovejše sklepe ECB v privlačni in lahko razumljivi obliki.

ECB nove načine komuniciranja uporablja zato, da bi izboljšala poznavanje in razumevanje denarne politike ter v končni fazi okrepila zaupanje javnosti. To ni bistveno samo za to, da bo ECB sprejeta in legitimna kot neodvisna institucija, ampak tudi za to, da bo denarna politika bolj učinkovita in bo bolje sidrala inflacijska pričakovanja. Novejše raziskave na podlagi ankete ECB o pričakovanjih potrošnikov kažejo, da sta opredelitev in komunikacija o novem simetričnem 2-odstotnem inflacijskem cilju pozitivno vplivali na kredibilnost ECB. Tako je bolj verjetno, da bodo gospodinjstva v euroobmočju, ki so informirana o novem cilju in njegovih posledicah, pričakovala, da bo ECB v srednjeročnem obdobju zagotovila cenovno stabilnost.[35]

3 Evropski finančni sektor: zaradi okrevanja v letu 2021 so se zmanjšala kratkoročna tveganja, vendar se dolgoročneje povečujejo ranljivosti

Zaradi izboljšanih gospodarskih razmer med letom 2021 so se zmanjšala kratkoročna s pandemijo povezana tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju, pri čemer so se podjetniški sektor, države posojilojemalke in banke izogibale ekstremnim neugodnim dogodkom. Vseeno pa so bile motnje v svetovnih dobavnih verigah in vse višje cene energentov nove ovire za močno okrevanje in inflacijske obete, kar bi lahko vplivalo tudi na finančno stabilnost v prihodnjem obdobju. Hkrati se je še naprej povečevalo več drugih ranljivosti. Tako so bila vrednotenja na stanovanjskih in finančnih trgih vse višja, nebančne finančne institucije so še naprej prevzemale tveganja, raven zadolženosti v podjetniškem in javnem sektorju pa je bila zaradi posledic pandemije višja. Ob nadaljevanju okrevanja so se razprave o makrobonitetnih politikah preusmerile od zagotavljanja kratkoročne pomoči k zmanjševanju ranljivosti na področju finančne stabilnosti, predvsem kar zadeva nova ciklična tveganja in tveganja na nepremičninskih trgih. Prav tako so se nadaljevala tudi prizadevanja za krepitev regulativnega okvira za banke in izboljšanje makrobonitetnega pristopa k nebančnim finančnim institucijam, da bi se dodatno povečala dolgoročna odpornost finančnega sistema.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2021

Med letom 2021 se je gospodarsko okrevanje okrepilo in zajelo vse države euroobmočja in gospodarske sektorje, kar se je odražalo v na splošno izboljšanih kratkoročnih obetih za finančno stabilnost, vseeno pa je bilo še vedno prisotnih nekaj kratkoročnih tveganj. Povezana so bila z ozkimi grli v svetovnih dobavnih verigah in z zviševanjem cen energentov, kar je začelo vplivati na inflacijske obete in obete za gospodarsko okrevanje, ter z negotovostjo glede prihodnjega poteka pandemije. Dobiček podjetij se je med letom 2021 na splošno povečal, vendar so nefinančne družbe, ki so bile bolj izpostavljene pandemičnim omejitvam in so bile že pred tem bolj zadolžene, ostale občutljive, medtem ko se je zaradi visoke ravni državnega dolga povečala srednjeročna zaskrbljenost glede vzdržnosti dolga. Do povečanja ranljivosti so privedli tudi znaki visokega vrednotenja v nekaterih razredih finančnega premoženja in močna rast na trgih stanovanjskih nepremičnin v euroobmočju. Obenem so strukturni izzivi še naprej ovirali banke v euroobmočju, čeprav sta se njihova dobičkonosnost in kakovost aktive izboljšali, medtem ko so se nebančne finančne institucije še naprej soočale z velikim kreditnim in likvidnostnim tveganjem. (Glej sliko 3.1.)

Zaradi pandemije se je zadolženost držav in podjetij med letom 2021 zvišala. Vendar so zaskrbljenost glede vzdržnosti državnega dolga ublažili sedanje okrevanje in ugodni pogoji financiranja, s čimer so se zmanjšala tveganja v zvezi z obnovitvijo financiranja. V podjetniškem sektorju so se kratkoročna tveganja insolventnosti zmanjšala zaradi boljših obetov za dobičkonosnost in nadaljnjih državnih podpornih ukrepov, ki so bili sicer bolj ciljno usmerjeni. Nekatera podjetja so ostala ranljiva, predvsem tista, ki so bila močno zadolžena že pred pandemijo, in tista v sektorjih, ki jih je pandemija bolj prizadela. Kar zadeva prihodnje obdobje, se lahko insolventnost podjetij še poveča zaradi nakopičenih nerazrešenih stečajnih postopkov in postopnega iztekanja podpornih ukrepov, čeprav naj bi bilo povečanje manjše, kot se je z bojaznijo pričakovalo v začetnih fazah pandemije. Zaradi hitre rasti na stanovanjskih trgih je rast cen stanovanjskih nepremičnin septembra 2021 dosegla 9-odstotno medletno stopnjo in tako prispevala k dodatnem zvišanju ocen o precenjenosti v nekaterih državah. Pospešena rast cen stanovanjskih nepremičnin je izhajala iz rasti cen na urbanih in neurbanih območjih. Znaki ublažitve posojilnih standardov v nekaterih državah ter visoka in še vedno naraščajoča zadolženost gospodinjstev so prav tako prispevali k povečanim srednjeročnim ranljivostim v teh državah. Medtem ko nizke obrestne mere posojilojemalcem omogočajo, da si zagotovijo cenejše financiranje pri daljših zapadlostih, s čimer se zmanjša tveganje obnovitve in zaskrbljenost glede odplačevanja posojil, pa bo višja zadolženost v prihodnosti vir ranljivosti v vseh sektorjih, predvsem če bi se stroški financiranja zvišali in bi bila gospodarska rast nižja od pričakovane.

Zaradi visokih vrednotenj so bili nekateri trgi izpostavljeni popravkom.

Finančne trge je leta 2021 zaznamovalo na splošno pozitivno razpoloženje do tveganja, vendar so se vrednotenja v nekaterih segmentih še dodatno zvišala, ker so vlagatelji v okolju nizke realne donosnosti iskali višje donose. Delniški trgi so še naprej rasli zaradi skokovitega porasta pričakovanj o dobičku in nadaljnjih ugodnih pogojev financiranja. Rekorden obseg izdajanja visoko donosnih podjetniških vrednostnih papirjev je skupaj z majhnimi kreditnimi razmiki nakazoval veliko zanimanje vlagateljev za tvegano finančno premoženje. Vseeno pa se zdijo vrednotenja nekaterih razredov finančnega premoženja visoka, odkar je sedanje okrevanje na delniških trgih dobilo dodaten zagon ob novicah o uspešnem razvoju cepiv, k okrevanju pa je najbrž prispevala uporaba finančnega vzvoda, kar bi lahko povzročilo velike koncentrirane izgube, če bi se volatilnost povečala.

Dobičkonosnost bank se je izboljšala, vseeno pa so bili strukturni izzivi še prisotni.

Dobiček bank v euroobmočju se je leta 2021 ponovno zvišal na raven pred pandemijo zaradi nižjih stroškov, povezanih z izgubami iz posojil, in velikih prihodkov iz naslova investicijskega bančništva. Kakovost aktive je ostala boljša, kot se je sprva z bojaznijo pričakovalo na začetku pandemije, kar je odražalo ukrepe javne podpore podjetjem in gospodarski odboj. Delež nedonosnih posojil je upadel na raven, ki je bila nazadnje zabeležena pred svetovno finančno krizo, in sicer zaradi nadaljnjega napredka bank pri prodaji nedonosnih posojil. Na strani obveznosti so banke vse pogosteje uporabljale negativne obrestne mere za vloge komitentov, medtem ko se je količnik regulatornega kapitala v prvi polovici leta 2021 na agregatni ravni rahlo znižal. Razpoloženje na trgih do bank v euroobmočju je ostalo pozitivno zaradi rezultatov stresnega testa iz julija 2021 v koordinaciji Evropskega bančnega organa in zaradi odprave priporočila ECB, naj se vse banke vzdržijo izplačila dividend ali naj ga omejijo.[36] V prihodnjem obdobju bo dobičkonosnost odvisna od dinamike gospodarskega okrevanja in poteka pandemije, obenem pa se lahko ponovno pojavi določena zaskrbljenost glede kakovosti aktive, ko se bodo državni podporni ukrepi postopno umikali. Poleg tega so bankam v letu 2021 različne izzive še vedno predstavljali strukturni problemi iz časa pred pandemijo, kot so na primer nizka stroškovna učinkovitost, omejena razpršenost prihodkov, presežne zmogljivosti in nizke marže v okolju nizkih obrestnih mer.

V nebančnem finančnem sektorju se je povečalo prevzemanje kreditnega tveganja zaradi nizkih imetij likvidnega premoženja.

V letu 2021 so nebančne finančne institucije, kot so na primer investicijski skladi, zavarovalnice in pokojninski skladi, ki so pomemben vir financiranja realnega gospodarstva, še naprej povečevale imetja obveznic nižje kakovosti. Medtem ko so se kreditna tveganja, ki izhajajo iz teh vrednostnih papirjev, kratkoročno ublažila, ko so se zmanjšale ranljivosti v podjetniškem sektorju, so bile nebanke še naprej izpostavljene tveganju znatnih kreditnih izgub, če bi se razmere v podjetniškem sektorju poslabšale. Kar zadeva investicijske sklade, je vse večja kreditna tveganja še okrepilo veliko likvidnostno tveganje zaradi majhnih rezerv denarnih imetij in nizkih imetij likvidnega premoženja, zato bi bil sektor ob obsežnih odlivih vlagateljev ranljiv. Trajanje izpostavljenosti skladov se je še podaljšalo, zato bi bili njihovi portfelji bolj ranljivi na odhodke iz vrednotenja, če bi se donosnost na svetovni ravni znatno zvišala. Če bi zaradi odhodkov iz vrednotenja prišlo do velikih unovčenj, bi bili skladi glede na nizke likvidnostne rezerve lahko prisiljeni prodati finančno premoženje, kar bi lahko privedlo do negativnih povratnih učinkov med vrednotenji in unovčenji. Obeti glede dobičkonosnosti in bonitetnih ocen zavarovalnic so se v letu 2021 izboljšali, k čemur so prispevali ugodni trendi povpraševanja, oblikovanja cen produktov in zniževanja stroškov.

Poleg tveganj v posameznih sektorjih so leta 2021 podnebne spremembe predstavljale večplastno, veliko in vse bolj resno tveganje za finančno stabilnost v euroobmočju. Analiza, ki je bila med letom opravljena v ECB,[37] je jasno pokazala, da so podnebna tveganja za banke, sklade in zavarovalnice v euroobmočju lahko pomembna, še posebej če se podnebne spremembe ne bodo ublažile na urejen način. Vsi morajo upravljati svojo izpostavljenost posledicam prehoda v nizkoogljično gospodarstvo in izpostavljenost fizičnim tveganjem, povezanim z ekstremnimi vremenskimi pojavi in podnebnimi dogodki. Dosedanje analize ECB kažejo, da so ta tveganja še posebej skoncentrirana v nekaterih sektorjih, geografskih regijah in med posameznimi bankami, kar še zaostruje posledice za finančno stabilnost. Obenem pa je za celovitejšo oceno podnebnih tveganj še vedno treba zapolniti podatkovne in metodološke vrzeli.

Slika 3.1

Ključne ranljivosti na področju finančne stabilnosti v euroobmočju

Vir: ECB.
Opombe: Ocena finančne stabilnosti na dan 17. novembra 2021.

3.2 Makrobonitetna politika: zagotavljanje nemotenega kreditiranja in omejevanje ranljivosti

Makrobonitetne politike so glavno orodje za odpravljanje ranljivosti na področju finančne stabilnosti.

Makrobonitetne politike lahko pomagajo omejiti vse večje ranljivosti in okrepiti odpornost finančnega sektorja ter tako prispevajo k nemotenemu kreditiranju gospodarstva tudi v obdobjih pretresov, na primer med pandemijo. V zvezi s tem je naloga ECB, da oceni makrobonitetne kapitalske ukrepe za banke, ki jih načrtujejo nacionalni organi v državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. Pomembno je opozoriti, da ima ECB pooblastila, da po potrebi uporabi strožje kapitalske ukrepe.[38]

V okviru nove strategije denarne politike daje ECB pri razpravah o denarni politiki večji poudarek finančni stabilnosti, zato postaja področje makrobonitetne politike vse pomembnejše.[39] Finančna stabilnost je predpogoj za cenovno stabilnost, ker finančne krize privedejo do motenj transmisijskega mehanizma denarne politike in pretiranega razdolževanja bank, kar ima negativne posledice za gospodarsko rast in inflacijske obete. Medtem ko lahko spodbujevalno naravnana denarna politika prek več kanalov prispeva k finančni stabilnosti,[40] pa lahko privede tudi do kopičenja sistemskih tveganj, kar terja spremljanje in obravnavo z makrobonitetnega vidika. Ker se z makrobonitetnimi ukrepi obvladujejo tveganja za finančno stabilnost, vključno s tveganji, ki izhajajo iz neželenih učinkov spodbujevalno naravnane denarne politike, se denarna politika lahko osredotoči na svoj primarni cilj, ki je stabilnost cen. V skladu z novo strategijo se v okviru denarne in finančne analize redno izvaja poglobljena ocena medsebojnega razmerja med denarno politiko in finančno stabilnostjo, ki se upošteva na sejah Sveta ECB o denarni politiki.

V sedanjih razmerah so tveganja za finančno stabilnost povezana z ranljivostmi, ki izhajajo iz vse višjih vrednotenj na nepremičninskih in finančnih trgih, iz nadaljnjega prevzemanja tveganj s strani nebank in iz visoke zadolženosti v javnem in zasebnem sektorju.[41] Z zaostrovanjem makrobonitetnih politik se lahko odpravijo nekatere od teh ranljivosti, predvsem na nepremičninskih trgih v nekaterih državah, in se bolj na splošno poveča splošna odpornost bank. Prav tako bosta k dodatnemu povečanju splošne dolgoročne odpornosti finančnega sistema prispevala krepitev regulativnega okvira za banke in nebanke ter upravljanje podnebnih tveganj.

Makrobonitetna politika med pandemijo

Številne politike na področju finančnega sektorja so prispevale k ohranitvi finančne stabilnosti med pandemijo.

Da bi banke lažje absorbirale morebitne izgube in bi lahko zadostile povpraševanju po kreditih, so makrobonitetni organi na začetku pandemije sprostili več kot 20 milijard EUR kapitala, predvsem s sprostitvijo proticikličnega kapitalskega blažilnika in blažilnika sistemskih tveganj.[42] Ti ukrepi so dopolnjevali ukrepe, ki jih je sprejel bančni nadzor v ECB, da je banke začasno kapitalsko in operativno razbremenil ter omejil izplačilo dividend.[43] ECB je v letu 2021 še naprej spremljala, kako učinkoviti so bonitetni ukrepi in kapitalski okvir pri zagotavljanju nemotenega kreditiranja med pandemijo. Raziskave strokovnjakov ECB so pokazale, da je bila sprostitev kapitala dejansko učinkovita pri spodbujanju kreditiranja (glej okvir 4).

V drugi polovici leta 2021 je splošna naravnanost makrobonitetne politike začela prehajati k postopnemu in ciljno usmerjenemu zaostrovanju, ker se je gospodarsko okrevanje nadaljevalo in so se srednjeročne ranljivosti še povečale, predvsem na trgih stanovanjskih nepremičnin. V skladu z oceno ECB so se makrobonitetni ukrepi uvedli ali zaostrili v nekaterih jurisdikcijah, kjer so bile ranljivosti večje, gospodarsko okrevanje pa je bolj napredovalo. V Bolgariji in Estoniji se je zvišal proticiklični kapitalski blažilnik.[44] V Litvi se je za obvladovanje tveganj za stanovanjske nepremičnine uvedel sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini 2%.[45] V Belgiji, Estoniji in Franciji se je podaljšalo obdobje uporabe makrobonitetnih ukrepov v skladu s členom 458 uredbe o kapitalskih zahtevah. Obenem se je Nizozemska odločila, da bo od 1. januarja 2022 uporabljala spodnjo mejo uteži tveganja[46] v portfeljih hipotekarnih posojil v bankah, ki za izračun regulativnih kapitalskih zahtev uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen.[47]

ECB je ocenila obvestila o makrobonitetnih ukrepih v letu 2021 in ni ugovarjala odločitvam o ukrepih, ki so bile po njenem mnenju skladne z oceno ECB. Videti je, da je za odpravljanje vse večjih srednjeročnih ranljivosti potrebno nadaljnje zaostrovanje makrobonitetnih politik, razen če se bi uresničila navzdol usmerjena tveganja za gospodarsko rast.[48] ECB je tako pripravljena uporabiti strožje makrobonitetne ukrepe od tistih, o katerih so odločili nacionalni organi, če bi bili ti ukrepi po ocenah nezadostni ali bi se pričakovalo, da se bodo ranljivosti še stopnjevale.

ECB sodeluje tudi pri pobudah za okrepitev makrobonitetnega nadzora. V letu 2022 bo k pregledu makrobonitetnega okvira EU za banke prispevala tako, da bo odgovorila na prošnjo Evropske komisije za mnenje, pri čemer bo svoje stališče uskladila z Evropskim odborom za sistemska tveganja in Evropskim bančnim organom.[49] ECB se v relevantnih forumih še naprej zavzema za pobude, da se pospeši uvedba makrobonitetnega pristopa k nebankam (glej okvir 5).

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je v letu 2021 še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB).[50] ECB je zagotavljala splošno podporo pri delu, ki ga ESRB izvaja na naslednjih področjih: (i) posledice, ki jih imajo med pandemijo ukrepi javnofinančne podpore za finančno stabilnost;[51] (ii) izzivi makrobonitetne politike v okolju nizkih obrestnih mer;[52] (iii) razvoj mer tveganosti za nebančne finančne institucije (glej okvir 5 o makrobonitetnem pristopu k nebančnemu finančnemu sektorju);[53] (iv) tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz dejavnikov, povezanih s podnebnimi spremembami.[54] ECB je poleg tega predsedovala tudi delovni skupini ESRB za stresno testiranje[55] in aktivno sodelovala v več drugih delovnih skupinah ESRB, kot so na primer posebna skupina, ki pripravlja odgovor na prošnjo Evropske komisije za mnenje o pregledu makrobonitetnega okvira EU v letu 2022, strokovna skupina za operacionalizacijo okvira za naravnanost makrobonitetne politike,[56] delovna skupina, ki analizira posledice prekrivanja kapitalskih zahtev,[57] in evropska skupina za sistemska kibernetska tveganja, ki razvija makrobonitetno strategijo za ocenjevanje sistemskih kibernetskih tveganj.

Podrobnejše informacije o ESRB so na spletnem mestu in v letnih poročilih odbora.

Okvir 4
Kapitalski blažilniki bank in posojanje nefinančnim družbam med pandemijo

Osnovni cilj okvira Basel III za kapitalske blažilnike je zmanjšati verjetnost, da bi bančni sistem med krizami omejil ponudbo kreditov. V ta namen je bila z okvirom Basel III in njegovim evropskim izvajanjem uvedena zahteva po skupnem blažilniku,[58] tj. dodatna raven kapitala, ki jo morajo banke vzdrževati v dobrih časih, da si tako zagotovijo kapital, ki ga nato lahko v obdobjih gospodarskega upada uporabijo, da krijejo izgube in zadostijo povpraševanju po kreditih. Vseeno pa je črpanje skupnega blažilnika do določene mere omejeno, predvsem z maksimalnim zneskom za razdelitev, ki navzgor omejuje izplačilo dividend, odkup lastnih delnic in bonuse v bankah.[59]

Banke zaradi nekaterih dejavnikov morda ne bodo želele uporabljati kapitalskih blažilnikov. Med morebitnimi dejavniki so omejitve glede izplačila dividend in stigmatizacija na trgu, povezana z znižanjem kapitalskih količnikov, ker nižji kapitalski količnik nakazuje manjšo solventnost. Če banke ne bi želele uporabiti skupnega blažilnika, bi se na dejanske ali pričakovane kapitalske izgube lahko odzvale z zmanjšanjem obsega posojanja, namesto da bi sprejele nižji kapitalski količnik, zato bi omejile kreditiranje v času krize, kar je v nasprotju z namenom okvira kapitalskih blažilnikov. Zaradi tega se bonitetni organi lahko odločijo, da zahtevo po skupnem blažilniku znižajo tako, da znižajo nekatere njene komponente, na primer proticiklični kapitalski blažilnik[60] ali blažilnik sistemskih tveganj.[61]

Ob pandemiji COVID-19 in kapitalskih ukrepih, sprejetih zaradi nje, lahko vidimo, kako se banke odzivajo in v kolikšni meri so pripravljene uporabiti sproščene blažilnike. Banke v euroobmočju so imele na začetku pandemije razmeroma močne kapitalske količnike, ki so jih dodatno podpirali izredni ukrepi ekonomskih politik. Zato je bančni sistem euroobmočja kot celote uspel zadostiti skokovitemu porastu povpraševanja podjetij po kreditih. Vseeno pa je ob odzivu posameznih bank na sprejete ukrepe mogoče oceniti učinkovitost dveh ključnih značilnosti makrobonitetnega okvira, čeprav je več podpornih ukrepov doslej preprečilo obsežne izgube v bančnem sektorju. Prvič, odzivi bank na znižanje blažilnikov in druge kapitalske razbremenitve osvetljujejo, kako učinkovito je sproščanje teh obveznosti v časih stresnih razmer. Drugič, ravnanje bank, ki imajo nad ravnijo skupnega blažilnika malo razpoložljivega kapitala, daje informacije o nagnjenosti bank k uporabi blažilnikov.

Znižanje blažilnikov in druge kapitalske razbremenitve so v letu 2020 pozitivno vplivali na kreditiranje podjetij, predvsem v bankah, v katerih je bila raven kapitala bližje zahtevi po skupnem blažilniku.[62] Med pandemijo so bonitetni organi znižali zahtevo po skupnem blažilniku (z znižanjem proticikličnega blažilnika in blažilnika sistemskih tveganj) ter pospešili spremembo sestave zahteve iz drugega stebra in tako znižali delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala – najbolj kakovostnega kapitala – ki ga banke potrebujejo za izpolnjevanje zahteve po skupnem blažilniku. Leta 2020 je bil obseg posojil v bankah, ki so te ukrepe izkoristile, 3,1% višji kot v drugih bankah, obrestne mere za posojila podjetjem pa so bile 7 bazičnih točk nižje. Pri tem je pomembno, da je bil učinek večji pri bankah, v katerih je raven kapitala blizu zahtevi po skupnem blažilniku, kar kaže, da so banke pripravljene uporabiti kapital nad skupnim blažilnikom, ne pa tudi samega skupnega blažilnika (glej graf A).

Če je bila raven kapitala bank blizu zahtevi po skupnem blažilniku, se je njihovo posojanje podjetjem zmanjšalo, kar obenem kaže, da so banke zadržane do uporabe skupnega blažilnika. Ekonometrična analiza kaže, da se je v letu 2020 zaradi bližine zahtevi po skupnem blažilniku rast posojanja znatno znižala (za 2,7 odstotne točke) v primerjavi z drugimi bankami. To kaže, da so banke zadržane do uporabe blažilnikov.

Zaradi manjšega obsega posojanja bank, ki imajo raven kapitala bližje zahtevi po skupnem blažilniku, so se povečale kreditne omejitve za nefinančne družbe, ki poslujejo s temi bankami. Podjetja, ki so izpostavljena bankam z ravnijo kapitala blizu zahteve po skupnem blažilniku (tj. več kot 75% kreditov pred pandemijo), so si med pandemijo izposodila 5,3% manj kot druga podjetja. Učinek se je povečal na 7% pri podjetjih, ki so imela ob izbruhu pandemije le enega posojilodajalca (z ravnijo kapitala blizu zahtevi po skupnem blažilniku). To nakazuje, da imajo podjetja v kriznih časih lahko težave pri iskanju drugega posojilodajalca, in izpostavlja, kako pomembna je kapitalska pozicija bank za to, da imajo njihovi komitenti dostop do financiranja.

Ravnanje posameznih bank med pandemijo kaže, da se banke pozitivno odzovejo na sprostitev blažilnikov in druge kapitalske razbremenitve, vendar so zadržane do črpanja blažilnikov. Znižanje kapitalskih zahtev in blažilnikov je podpiralo ponudbo kreditov podjetjem, ker se je zvišal obseg kapitala nad zahtevo po skupnem blažilniku. To kaže, da se z znižanjem kapitalskih blažilnikov lahko ublaži potencialno prociklično vedenje bančnega sistema v obdobjih gospodarskih pretresov. Vseeno pa bi lahko ravnanje bank z omejenim obsegom kapitala nad zahtevo po skupnem blažilniku nakazovalo ovire za nemoteno delovanje kapitalskega okvira v obdobjih gospodarskih pretresov. Za nadaljnje preizkušanje in utemeljitev rezultatov, predstavljenih v tem okvirju, in za bolj daljnosežne zaključke je potrebnih več raziskav, med drugim tudi o makroekonomskih posledicah.

Graf A

Ukrepi za razbremenitev kapitala podpirajo ponudbo kreditov

Ocenjeni učinki ukrepov za razbremenitev kapitala v bankah ob različno oddaljeni ravni kapitala od zahteve po skupnem blažilniku

(lestvica na levi strani: odstotna sprememba v obsegu kreditiranja; lestvica na desni strani: sprememba posojilnih obrestnih mer v odstotnih točkah)

Viri: podatki iz registra ECB AnaCredit, nadzorniški podatki ECB in izračuni ECB.

Okvir 5
Makrobonitetni pristop k nebančnemu finančnemu sektorju

Nebančni finančni sektor je v preteklem desetletju večinoma rasel hitreje kot bančni sektor. Od svetovne finančne krize leta 2008 se je finančno premoženje zavarovalnic, pokojninskih skladov, investicijskih skladov in skladov denarnega trga v euroobmočju skupaj več kot podvojilo in do konca leta 2021 doseglo okrog 32 bilijonov EUR.[63] V istem obdobju je postalo nebančno financiranje pomemben vir financiranja za realno gospodarstvo, pri čemer se je delež skupnega obsega kreditov nefinančnim družbam prav tako podvojil, in sicer z okrog 15% na 30%.[64] Ker imajo nebanke pri financiranju realnega gospodarstva vse večjo vlogo in so povezane s širšim finančnim sistemom, je bistveno, da se tveganja v tem sektorju obvladujejo v okviru pristopa na ravni celotnega sistema.

Okvir politik za nebanke je treba izboljšati z makrobonitetnega vidika

Trenutno se okvir makrobonitetne politike osredotoča predvsem na bančni sektor, medtem ko se v okviru za nebančni finančni sektor makrobonitetni vidik večinoma ne upošteva. To pomeni, da obstaja manj varoval pred sistemskimi tveganji, ki izhajajo iz tega pogosto nepreglednega in medsebojno povezanega sektorja. Tveganja se lahko v obdobju gospodarske rasti povečajo zaradi strukture sektorja in manj strogih regulativnih zahtev v primerjavi z bančnim sektorjem. Ob nepričakovanem gospodarskem šoku ali poslabšanju gospodarskih obetov obstaja tveganje, da bi se nebančne finančne institucije odzvale prociklično in bi torej prodale finančno premoženje na trgu, na katerem bi cene že tako padale, in zmanjšale obseg svojih dejavnosti, kar bi privedlo do zaostrovanja pogojev financiranja in stopnjevanja pretresov v sistemu.

V času pretresov na finančnih trgih marca 2020 je postalo jasno, da nekateri deli nebančnega finančnega sektorja niso dovolj odporni, da bi absorbirali gospodarski šok, ne da bi pri tem ustvarili tveganje širjenja negativnih posledic na druge finančne posrednike in širše gospodarstvo. Pokazale so se temeljne ranljivosti, kot so na primer likvidnostna neskladja v skladih denarnega trga in skladih podjetniških obveznic ter likvidnostno tveganje, povezano s praksami določanja procikličnega kritja. Obstoječa orodja za upravljanje likvidnosti niso mogla ustrezno ublažiti stresa, pritiski na likvidnost pa so začeli popuščati šele, ko so bili v euroobmočju in na svetovni ravni sprejeti izredni ukrepi denarne politike.

S tem se je pokazalo, da morajo organi uporabljati celosten pristop na ravni celotnega sistema, upoštevati vlogo različnih udeležencev ter oceniti in oblikovati politike za odpravljanje strukturnih ranljivosti v nebančnem finančnem sektorju, kar je opredelil tudi Odbor za finančno stabilnost.[65] Dogodki v marcu 2020 so izpostavili tudi, kako pomembno je razviti močnejši nadzor nad kapitalskimi trgi na ravni EU, kar bi okrepilo čezmejno spremljanje tveganj in usklajeno ukrepanje po vsej Evropi.

Celovit makrobonitetni okvir je treba razviti, da se poveča odpornost nebančnega finančnega sektorja, ki bo tako zagotavljal stabilen vir financiranja realnega gospodarstva v normalnih in stresnih tržnih razmerah. Obenem bi prispeval tudi k učinkoviti transmisiji denarne politike. Zaradi takšnih regulativnih reform naj bi se zmanjšala tudi potreba po izrednem posredovanju centralnih bank v prihodnosti, kar bi pomagalo odpraviti pomisleke, ki bi bili lahko povezani s takšnim ukrepanjem, kot so na primer tveganja za javne finance in ustvarjanje spodbud, da bi udeleženci na trgu prevzemali prevelika tveganja.

Makrobonitetni okvir bi moral temeljiti na več ključnih načelih. Zaradi medsebojne povezanosti sektorja bi moral upoštevati celoten sistem. Namen okvira bi moral biti predvsem okrepiti vnaprejšnjo odpornost sektorja z izboljšanjem njegove sposobnosti, da absorbira šoke. Obenem bi moral biti dovolj fleksibilen, da bi se s časom prilagajal spreminjajočim tveganjem, in prilagojen naboru raznolikih subjektov in dejavnosti zaradi heterogenosti sektorja.

Reforme bi morale biti sestavni del mednarodnega usklajevanja politik

Kar zadeva mednarodne politike, je bil v zadnjem letu dosežen občuten napredek pri reformiranju skladov denarnega trga, ki so marca 2020 doživljali hude pretrese. Odbor za finančno stabilnost je objavil predloge politik za odpravo ranljivosti v skladih denarnega trga na mednarodni ravni, k predlogom pa je prispevala tudi ECB.[66] Cilj predlogov je, da se odpornost skladov denarnega trga poveča z zmanjšanjem likvidnostnih neskladij in »učnikov nenadnih posledic«, ki izhajajo iz morebitnih prekoračitev regulativnih pragov. ECB je sodelovala tudi pri pripravi priporočila ESRB o reformah skladov denarnega trga, kar bo prispevalo k reviziji uredbe EU o skladih denarnega trga, ki jo bo leta 2022 izvedla Evropska komisija, ter objavila nadaljnje analize o reformnih predlogih.[67] V naslednjem koraku bi bilo treba okrepiti politike za odprte investicijske sklade in prakse določanja kritja ter obravnavati tveganja, ki izhajajo iz uporabe finančnega vzvoda v nebančnem sektorju.

Politike za širši sektor investicijskih skladov bi morale obravnavati likvidnostna neskladja kot ključno prednostno nalogo. Pomemben cilj je zagotoviti, da je likvidnost finančnih instrumentov bolje prilagojena odkupnim pogojem, bodisi z omejevanjem pogostosti odkupov bodisi z zagotavljanjem, da je v imetju skladov dovolj likvidnih finančnih instrumentov. Orodja za upravljanje likvidnosti, kot so na primer prilagajanje neto vrednosti sredstev (»swing pricing«) ali dajatve proti razvodenitvi, lahko dopolnjujejo te reforme, vendar manj učinkovito odpravljajo likvidnostna neskladja.

Poleg tega je bistvenega pomena razumeti in obravnavati tveganja, povezana s finančnim vzvodom v nebančnem finančnem sektorju. Za spremljanje in odpravljanje ranljivosti, ki izhajajo iz uporabe finančnega vzvoda, so potrebna merila finančnega vzvoda, usklajena na svetovni ravni. Na mednarodni ravni bi bilo treba nadaljevati prizadevanja za ocenjevanje obsega in porazdelitve finančnega vzvoda v nebančnem sektorju, vključno z uporabo izvedenih finančnih instrumentov za ustvarjanje sintetične izpostavljenosti. To bo prispevalo k razpravi o politikah za zmanjšanje sistemskega tveganja, ki izhaja iz uporabe finančnega vzvoda zunaj bančnega sektorja.

Cilj mednarodnih prizadevanj v zvezi s prakso določanja kritja bi moralo biti povečati transparentnost, zmanjšati čezmerno procikličnost kritja in zagotoviti, da so nebanke bolje pripravljene na pozive h kritju.[68] Treba bi bilo izboljšati transparentnost in predvidljivost modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo centralne nasprotne stranke in klirinški člani, da bodo tako banke kot tudi nebanke bolje pripravljene na pozive h kritju. Poleg tega morajo vse nebanke vzpostaviti ustrezen okvir za upravljanje likvidnosti, ki zagotavlja zadostno pripravljenost na izpolnjevanje pozivov h kritju. S tem se bo zmanjšalo likvidnostno tveganje v celotnem sistemu, vključno s skladi denarnega trga, ki jih udeleženci na trgu uporabljajo za shranjevanje likvidnosti, ter z investicijskimi skladi, zavarovalnicami in pokojninskimi skladi, ki uporabljajo izvedene finančne instrumente in zato zanje velja poziv h kritju.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

ECB je začela odpravljati nekatere izredne nadzorniške ukrepe, ki so bili uvedeni leta 2020, da bi ublažili posledice šoka zaradi COVID-19.

Ob izboljšanju gospodarskih obetov med letom 2021 je ECB napovedala postopno odpravljanje nekaterih nadzorniških ukrepov, ki so bili uvedeni, da bi lahko banke med pandemijo še naprej kreditirale gospodarstvo. ECB je julija sklenila, da po 30. septembru 2021 ne bo podaljšala priporočila, naj se vse banke vzdržijo izplačila dividend in odkupa lastnih delnic ali ju omejijo, ob tem pa je banke opozorila, naj ostanejo preudarne in ne podcenjujejo tveganja, da bi dodatne izgube pozneje lahko vplivale na gibanje njihovega kapitala, ko se bodo podporni ukrepi iztekli. Tako je ECB med letom 2021 posebno pozornost namenila kreditnemu tveganju, predvsem ustreznemu razvrščanju in merjenju tveganj v bančnih bilancah, ter pripravljenosti bank, da pravočasno obravnavajo dolžnike v finančnih težavah. Junija je ECB podaljšala izvzetja pri količniku finančnega vzvoda za banke do marca 2022, med drugim tudi zaradi izjemnih denarnih okoliščin. Banke in javnost so bile o vseh odločitvah o razbremenitvenih nadzornih ukrepih ECB in o odločitvah, povezanih z dodatno osredotočenostjo na kreditno tveganje, obveščene prek pogostih vprašanj, sporočil za javnost, blogov in govorov.

ECB je izvedla stresni test v nekaterih največjih evropskih bankah, nadaljevala delo v zvezi z obdobjem po brexitu in zaključila projekt TRIM.

ECB je izvedla stresni test v nekaterih velikih in srednje velikih bankah pod njenim neposrednim nadzorom. Rezultati, objavljeni julija 2021, so pokazali, da bi bil bančni sistem v euroobmočju sposoben prestati morebitno nadaljnje poslabšanje gospodarskih razmer. ECB je prvič objavila individualne informacije za banke, ki niso vključene v stresne teste na ravni EU, ki jih usklajuje Evropski bančni organ, vseeno pa jih ECB neposredno nadzira. ECB je poleg tega zaključila celovito oceno dveh italijanskih bank, ene estonske banke in ene litovske banke, potem ko so bile razvrščene med pomembne institucije. Za vse banke, ki pridejo ali bodo verjetno prišle pod neposredni nadzor ECB, je treba opraviti celovito oceno, ki jo sestavljata stresni test in pregled kakovosti sredstev. Rezultati celovite ocene kažejo, da nobena od štirih bank nima premalo kapitala. Vseeno pa se od bank pričakuje, na bodo sprejele nadaljnje ukrepe na podlagi rezultatov ocene in ugotovitev pregleda kakovosti sredstev.

ECB je nadaljevala tudi delo v zvezi z obdobjem po brexitu. Potem ko se je 31. decembra 2020 končalo prehodno obdobje (v katerem je bila za Združeno kraljestvo še vedno zavezujoča zakonodaja EU), je ECB v okviru tekočega nadzora še naprej spremljala, kako banke, na katere je vplival brexit, izvajajo ciljne modele poslovanja za čas po brexitu, in tako zagotovila, da so napredovale v skladu z dogovorjenimi časovnimi okviri. Vzporedno se je začelo ocenjevanje po popisu trgovalnih enot, da bi se enotno ocenili modeli knjiženja v podrejenih družbah mednarodnih bančnih skupin, ki so bile na novo ustanovljene v EU.

ECB je zaključila ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov (TRIM) v pomembnih institucijah. V okviru projekta TRIM, ki se je začel izvajati leta 2016, je ECB opravila 200 preverjanj notranjih modelov na kraju samem v 65 pomembnih bankah, v katerih so bili pregledani notranji modeli za kreditno tveganje, tržno tveganje in kreditno tveganje nasprotne stranke. Gledano v celoti je pregled potrdil, da lahko banke za izračun kapitalskih zahtev še naprej uporabljajo svoje notranje modele, v nekaterih primerih ob izvajanju nadzorniških ukrepov. S projektom TRIM se je izboljšala zanesljivost in primerljivost rezultatov notranjih modelov med bankami, obenem pa je projekt prispeval k zmanjšanju variabilnosti, ki ne temelji na tveganjih, pri izračunavanju tveganju prilagojene aktive.

ECB je od 26. junija 2021 prevzela nadzor nad sistemskimi investicijskimi podjetji v državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. Za investicijska podjetja je leta 2021 začela veljati nova evropska regulativna ureditev, da bi se bolje upoštevala dejanska tveganja, ki jih prevzemajo različne vrste investicijskih podjetij, in da bi bil nadzor takih podjetij bolj učinkovit. Največja in najbolj sistemska investicijska podjetja morajo pridobiti dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in ko jim je dovoljenje izdano, pridejo pod nadzor ECB. Investicijska podjetja, ki so vključena v evropski bančni nadzor, zagotavljajo ključne tržne storitve in storitve investicijskega bančništva, zato so podobno kot banke izpostavljena kreditnemu in tržnemu tveganju.

Organizirana so bila javna posvetovanja o različnih nadzornih okvirih.

ECB si je še naprej prizadevala povečati transparentnost in demokratično odgovornost, zato je organizirala vrsto javnih posvetovanj. Prvo posvetovanje se je nanašalo na ocenjevanje sposobnosti in primernosti, o katerem je ECB pozneje objavila revidiran in bolj celovit vodnik. V revidiranem vodniku so pojasnjene politike, ki jih ECB uporablja pri ocenjevanju primernosti posameznih članov upravljalnega organa bank pod njenim neposrednim nadzorom, in določena razširjena nadzorniška pričakovanja glede kolektivne primernosti uprave bank in individualne odgovornosti njenih članov. Opredeljen je tudi proces ponovnega ocenjevanja članov uprave, kadar se pojavijo nova dejstva, ki lahko vplivajo na njihovo primernost. Objavljen je bil tudi revidiran vprašalnik za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, katerega namen je spodbuditi nadaljnjo konvergenco nadzornih praks pri ocenjevanju sposobnosti in primernosti v vseh državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru.

Drugo posvetovanje se je osredotočalo na revizijo poenotenega okvira za izvajanje opcij in diskrecijskih pravic, ki so ECB pri nadzoru bank na voljo v pravu Evropske unije. ECB je predlagala spremembe svojih politik predvsem zato, da bi v njih upoštevala zakonodajne spremembe, ki so bile sprejete od prve objave okvira v letu 2016. Glavnina sprememb se nanaša na opcije in diskrecijske pravice pri uporabi likvidnostnih zahtev. Posvetovanje je zajemalo številne vidike bančnega nadzora, kot so med drugim dovoljenja za banke, ki želijo zmanjšati kapital, obravnava nekaterih izpostavljenosti pri izračunu količnika finančnega vzvoda in nekatera izvzetja iz omejitve velikih izpostavljenosti.

Tretje posvetovanje je obravnavalo osnutek vodnika o uradnih obvestilih o poslih listinjenja, ki pojasnjuje, katere informacije naj bi po pričakovanjih ECB posredovale neposredno nadzorovane banke, ko delujejo kot originatorji ali sponzorji v poslih listinjenja. Maja 2021 je ECB napovedala odločitev, s katero zagotavlja, da banke pod njenim neposrednim nadzorom pri vseh listinjenjih izpolnjujejo zahteve glede zadržanja tveganja, preglednosti in relistinjenja, ki so določene v členih 6, 7 in 8 uredbe EU o listinjenju. Odločitev je sledila pojasnilom k uredbi, ki so del svežnja EU za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi in izrecno navajajo, da so zahteve bonitetne narave, zato morajo njihovo izpolnjevanje nadzorovati organi, pristojni za bonitetni nadzor.

ECB je objavila tudi nadzorniške sporazume o soglasju, ki jih je podpisala leta 2021, v objavo pa je v vsakem primeru privolil partnerski organ.

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru v ECB so na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2021.

3.4 Prispevek ECB k pobudam evropskih politik

Nadaljevala so se prizadevanja za izvedbo potrebnih regulativnih reform.

Leta 2021 so bile dokončane ali so se začele izvajati pomembne regulativne reforme, katerih cilj je bil zagotoviti, da je bil finančni sistem sposoben kljubovati šokom, ki jih je povzročila pandemija. Vseeno pa je treba premagati še pomembne pravne in institucionalne izzive, da bodo evropske banke lahko poslovale v zares integriranem okviru. Tako so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se dokonča bančna unija in izvede končni sveženj reform Basel III, da se omogoči nadaljnji razvoj evropskih kapitalskih trgov ob krepitvi regulativnega okvira za nebančne finančne institucije, da se razvijejo predpisi o kriptosredstvih in stabilnih kriptokovancih ter da se obravnavajo podnebna tveganja.

Dokončanje bančne unije

Banke so med pandemijo ostale odporne, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za dokončanje bančne unije.

Na banke v bančni uniji so pozitivno vplivali močna podpora ekonomskih politik realnemu gospodarstvu ter izboljšan regulativni in nadzorni okvir, kar je okrepilo kapitalsko pozicijo bank. Vseeno pa je treba bančno unijo še bolj okrepiti. ECB je leta 2021 še naprej dejavno razvijala in izboljševala glavne značilnosti bančne unije. Sodelovala je v razpravah o politikah v zvezi z vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za vloge, z izboljšanjem sposobnosti bank za čezmejno poslovanje znotraj bančne unije, z zmanjševanjem preostalih tveganj in krepitvijo nabora orodij za krizno upravljanje ter z razpoložljivostjo možnosti financiranja v kriznih razmerah. ECB je tako kot v prejšnjih letih še naprej prispevala k poročilom o spremljanju kazalnikov zmanjševanja tveganj, ki jih je pripravila skupaj z Evropsko komisijo in Enotnim odborom za reševanje. Poročila se upoštevajo pri sprejemanju političnih odločitev o dokončanju bančne unije.

Delo v zvezi z bančno unijo je bilo v letu 2021 osredotočeno predvsem na izboljšanje okvira za krizno upravljanje. ECB je v razpravi sodelovala s svojim prispevkom k ciljno usmerjenemu posvetovanju Evropske komisije o reviziji okvira za krizno upravljanje in zavarovanje vlog. V prispevku je predstavila predloge, kako izboljšati obravnavo posamezne banke v krizi pred njenim propadom in po njem. Med letom 2021 je ECB obenem tudi spremljala in prispevala k tehničnemu delu v relevantnih evropskih forumih za operacionalizacijo skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje. S skupnim podpornim mehanizmom se bo še dodatno okrepil okvir za reševanje bank, saj se bodo podvojili finančni viri, ki so prek enotnega sklada za reševanje na voljo za reševanje bank.

Izvajanje končnega svežnja reform Basel III

ECB pozdravlja predloge Evropske komisije za spremembo CRR in CRD, da se bo lahko izvajal končni sveženj reform Basel III.

Izvajanje končnega svežnja reform Basel III je bistvenega pomena za odpravo pomanjkljivosti v obstoječem okviru regulativnega kapitala in za nadaljnjo krepitev dolgoročne odpornosti finančnega sistema. Zaradi mednarodnih regulativnih pobud, uvedenih po svetovni finančni krizi, finančni sistem lažje kljubuje velikemu nepričakovanemu šoku, kot je na primer pandemija. Namen končnega svežnja reform Basel III je odpraviti pomanjkljivosti v obstoječem okviru, med drugim tudi z uvedbo najnižjega rezultata pri uporabi notranjih modelov.

ECB je dosledno zagovarjala, kako pomembno je upoštevati mednarodne finančne standarde. Zato sta ECB in Evropski bančni organ septembra 2021 Evropski komisiji poslala odprto pismo, v katerem sta izrazila podporo celovitemu, pravočasnemu in enotnemu izvajanju končnega sklopa reform Basel III.[69] V pismu sta izpostavila predhodne nasvete Komisiji in ponovila stališče, da bodo pri izvajanju reform Basel III, kot so bile mednarodno dogovorjene, stroški prehoda po pričakovanjih zmerni in jih bodo več kot odtehtale dolgoročne ekonomske koristi.[70]

Ob tem je ECB pozdravila predloge Evropske komisije za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR) in direktive o kapitalskih zahtevah (CRD), ki omogočajo izvajanje končnih reform Basel III. Predlogi so bili objavljeni 27. oktobra 2021. Komisija se je odločila za dosledno izvajanje najnižjega rezultata v EU s pristopom, po katerem se upošteva združena kapitalska zahteva (na podlagi »enotne kapitalske skladovnice«), vendar je predlog vseboval tudi nekatere izbirne izvedbene možnosti, odstopanja od baselskega sporazuma in dolga prehodna obdobja, zaradi česar bi bila lahko nekatera tveganja nezadostno zajeta, kar vzbuja pomisleke z bonitetnega vidika.[71] ECB namerava svoja stališča podrobneje predstaviti v prihodnjih mnenjih o zakonodajnih predlogih.

Napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov

ECB je pozvala k napredku pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov s poudarkom na zelenih kapitalskih trgih z namenom spodbujanja podnebnih ciljev EU.

ECB je v letu 2021 še naprej poudarjala, kako pomemben je napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, predvsem zato, da bi spodbujala okrevanje gospodarstva po pandemiji, se prilagodila brexitu ter prispevala k financiranju podnebnih naložb in digitalnega prehoda. Zato se je ECB ponovno zavzela, da je treba v celoti in nemudoma izvesti akcijski načrt Evropske komisije iz leta 2020 o oblikovanju unije kapitalskih trgov, pri čemer je pozdravila zakonodajne predloge, sprejete novembra 2021, in hkrati pozvala k nadaljnjemu napredku. Za napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov sta tako pomembna predvsem odpravljanje strukturnih ovir, kot so na primer razlike v nacionalnih predpisih o insolventnosti, zaščita vlagateljev in obdavčitev, ter krepitev čezmejnega nadzora. ECB je posebno pozornost namenila zelenim kapitalskim trgom. Kapitalski trgi imajo ključno vlogo pri uresničevanju podnebnih ambicij EU, kot je izpostavljeno v publikacijah ECB Macroprudential Bulletin iz oktobra 2021 in Financial Stability Review iz novembra 2021. ECB je izpostavila dejstvo, da bodo za nadaljnji razvoj obsežnih in integriranih zelenih kapitalskih trgov v EU potrebni odločni ukrepi, ki bodo okrepili tržne strukture in standarde, da se bosta zmanjšala razdrobljenost in tveganje navideznega zelenjenja ter se bodo podjetja v celoti zavezala zelenemu prehodu. Obenem bo k razvoju zelenih kapitalskih trgov prispeval napredek pri vzpostavitvi unije kapitalskih trgov, ki se bo osredotočal na področja, relevantna za te trge, ali na ukrepe za povečanje financiranja z lastniškimi vrednostnimi papirji, kar spodbuja inovacije.

Razvoj predpisov o kriptosredstvih in stabilnih kriptokovancih

ECB je predlagala okrepitev nekaterih zahtev v uredbi o trgih kriptosredstev.

V odziv na predlagano uredbo Evropske komisije o trgih kriptosredstev (uredba »MiCA«) je ECB februarja 2021 objavila mnenje in predlagala, da se nekatere bonitetne zahteve ter vloga ECB in drugih relevantnih članic Evropskega sistema centralnih bank pojasnijo in okrepijo. ECB je v mnenju posvarila pred tem, da bi se nekatere vrste stabilnih kriptokovancev uporabljale za namene plačil. Zavzela se je za okrepitev bonitetnih zahtev za izdajatelje stabilnih kriptokovancev, in sicer tako, da bi se zanje uvedle obveznost stresnega testiranja in likvidnostne zahteve, ki bi bile vsaj tako stroge kot v uredbi o skladih denarnega trga. ECB je pozvala tudi k nadzoru na ravni EU, da bi se zagotovila celovita ocena tveganj in preprečila razdrobljenost zaradi čezmejne narave kriptosredstev in stabilnih kriptokovancev. ECB je novembra objavila mnenje o predlogu uredbe za razširitev zahtev glede sledljivosti na prenose kriptosredstev. ECB je še naprej dejavno sodelovala v razpravah v mednarodnih forumih o kriptosredstvih in stabilnih kriptokovancih.

Krepitev regulativnega okvira za nebanke

ECB je v letu 2021 še naprej prispevala k evropskim in mednarodnim razpravam o odzivu politik na izkušnje iz pretresov, povezanih s pandemijo, kar zadeva nebančni finančni sektor. ECB je v aprilski številki publikacije Macroprudential Bulletin obravnavala nebančni finančni sektor[72] in analizirala ranljivosti, ki so se pojavile med pretresi zaradi COVID-19, ter se zavzela za makrobonitetni pristop k odpravljanju sistemskih tveganj, ki izhajajo iz tega sektorja. Eurosistem je julija 2021 objavil odziv na posvetovanje Evropskega organa za vrednostne papirje in trge o reformah politik za sklade denarnega trga v EU, v katerem se je zavzel za reforme, ki bodo odpornost skladov denarnega trga povečale s precejšnjim zmanjšanjem likvidnostnega neskladja.

Sodelovanje v razpravah o politikah EU in finančni regulaciji v zvezi s podnebnimi spremembami

ECB je spremljala podnebna finančna tveganja in obenem postavljala temelje za podatkovno podprto ukrepanje politik.

ECB je še naprej ocenjevala in spremljala finančna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ter prispevala k evropskim in mednarodnim razpravam o politikah. Skupaj z Evropskim odborom za sistemska tveganja je objavila poročilo, v katerem so predstavljena pomembna analitična spoznanja in temelji za podatkovno podprto ciljno usmerjeno ukrepanje politik.[73] Poleg tega se je v oktobrski številki publikacije Macroprudential Bulletin posvetila podnebnim tveganjem in priložnostim.[74] Članki so obravnavali, kako podnebna tveganja zajeti v bančnem regulativnem okviru in ali je potreben makrobonitetni odziv. Publikacija je obsegala tudi predlog za pristop k makrobonitetnim stresnim testom, s katerim bi se ugotovila sistemska narava podnebnih tveganj.

ECB je še naprej prispevala k razvoju regulativnega okvira v EU. K razpravam o politikah v EU je prispevala z objavo mnenja o predlogu uredbe o evropskih zelenih obveznicah, v katerem je pozvala k zavezi, da bi standard za zelene obveznice postal glavni standard v EU in bi se tako oblikoval trg zelenih obveznic, usklajen s taksonomijo EU, in bi se ublažili pomisleki glede navideznega zelenjenja. ECB je objavila tudi mnenje o predlogu direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD). Predlog direktive je pozdravila kot nujen korak, da se izboljšajo razpoložljivost, kakovost in skladnost informacij v EU, povezanih s trajnostnostjo, ter da se odpravijo vrzeli v podatkih, ki trenutno ovirajo razvoj ustrezne trajnostne politike ter okvirov za ocenjevanje in spremljanje tveganj za finančni sektor.

4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržnih infrastruktur in ureditev, ki omogočajo varen in učinkovit pretok plačil, vrednostnih papirjev in zastavljenega finančnega premoženja v euroobmočju. Prav tako spodbuja integracijo in inovacije na trgu plačil in vrednostnih papirjev. Zaradi digitalne preobrazbe, novih regulativnih zahtev in spreminjajočih se zahtev uporabnikov Eurosistem pregleduje in obnavlja obstoječe tržne infrastrukture, politike in strategije ter raziskuje nove tehnologije, digitalne valute in razvoj kriptosredstev.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Eurosistemove storitve v sistemu TARGET obsegajo tri storitve poravnave: TARGET2, tj. sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, ki podpirajo operacije denarne politike Eurosistema, ter za medbančne in poslovne transakcije; TARGET2-Securities (T2S), tj. enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; TIPS, tj. poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET, ki omogoča, da ponudniki plačilnih storitev svojim strankam ponudijo takojšen prenos sredstev 24 ur vsak dan v letu.

TARGET2 uporablja približno 1.000 bank za izvajanje plačil v eurih v svojem imenu ali v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema TARGET2 vzpostavi povezava z več kot 43.000 bankami po vsem svetu. Leta 2021 je bilo v sistemu TARGET2 obdelanih v povprečju 373.467 plačil dnevno v povprečni dnevni vrednosti 1,87 bilijona EUR. Dnevni obseg plačil se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 8,25%.[75]

Eurosistem bo leta 2022 sistem TARGET2 nadomestil s sistemom T2, ki bo vključeval novo komponento bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in komponento za centralno upravljanje likvidnosti, ki bo optimizirala upravljanje likvidnosti v vseh storitvah v sistemu TARGET. Sistem T2 bo uporabljal sporočilni standard ISO 20022 in bo omogočal plačila v več valutah.

Projekt vzpostavljanja sistema T2 je ob koncu leta 2021 vstopil v fazo uporabniškega testiranja in bo začel delovati v živo novembra 2022. Bistveni del projekta je razvoj enotnega vmesnika za dostop do tržne infrastrukture Eurosistema (ESMIG). Vsem storitvam v sistemu TARGET bo zagotavljal enotno vstopno točko za eksterno vhodno in izhodno komunikacijo. Leta 2021 so se nadaljevale priprave za selitev storitev TARGET na enotni vmesnik.

Platforma T2S povezuje 20 centralnih depotnih družb z 20 evropskih trgov, kar omogoča poravnavo vrednostnih papirjev v eurih in danski kroni. Leta 2021 je T2S obdelal povprečno 726.271 transakcij na dan, v povprečni vrednosti 691,10 milijarde EUR na dan. Začelo se je delo, da se platformi T2S priključijo nove centralne depotne družbe, zlasti Euroclear Bank.

Leta 2020 je bil v sistemu T2S uveden mehanizem kazni, ki centralnim depotnim družbam pomaga izpolnjevati obveznosti v skladu z režimom discipline pri poravnavi iz uredbe o centralnih depotnih družbah. Testiranje te nove, kompleksne funkcionalnosti se je nadaljevalo vse leto 2021 v okviru priprav na začetek veljavnosti relevantnih določb uredbe februarja 2022.

Vseevropska dosegljivost storitve TIPS

ECB si je leta 2021 prizadevala, da zagotovi vseevropsko dosegljivost takojšnjih plačil prek storitve poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS). V skladu z ukrepi za vseevropsko dosegljivost, ki jih je Svet ECB odobril sredi leta 2020, bo 2.235 ponudnikov plačilnih storitev, ki so pristopili k shemi takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) in so dosegljivi v sistemu TARGET2, do konca prvega četrtletja 2022 dosegljivih tudi na računu TIPS, in sicer kot udeleženci ali dosegljive stranke. Približno ob istem času bo moralo vseh 11 avtomatiziranih klirinških hiš, ki ponujajo storitve takojšnjih plačil, preseliti svoje tehnične račune iz sistema TARGET2 v sistem TIPS. Selitev avtomatiziranih klirinških hiš bo opravljena v treh valovih. Večvalutna zasnova storitve TIPS je zanimiva tudi za centralne banke zunaj euroobmočja. Tako bo od maja 2022 Sveriges riksbank ponujala takojšnjo poravnavo plačil v švedskih kronah prek TIPS, najpozneje do novembra 2025 pa bo poravnavo v danskih kronah prek TIPS ponujala Danmarks Nationalbank. Po sklepih Sveriges riksbank in Danmarks Nationalbank, da se pridružita platformi in uporabita večvalutno zmogljivost storitve, je tudi norveška centralna banka izrazila interes, da se pridruži storitvi TIPS in poravnava takojšnja plačila v norveških kronah.

Leta 2020 se je začelo raziskovanje o potencialni medvalutni značilnosti storitve TIPS. ECB in Sveriges riksbank sta junija 2021 objavili, da še naprej raziskujeta, kako bi lahko storitev TIPS podpirala poravnavo takojšnjih plačil med eurom in švedsko krono.

Eurosistem poleg treh storitev poravnave razvija tudi novo storitev TARGET, in sicer sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS), ki bo poenoten sistem za upravljanje premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v vseh državah euroobmočja. Projekt naj bi zaživel novembra 2023. Leta 2021 je bil razvoj sistema zaključen in začelo se je Eurosistemovo testiranje ustreznosti ter priprave na uporabniško testiranje. Prednostna naloga v letu 2021 je bila zagotoviti deležnikom projekta ECMS potrebno dokumentacijo za interne prilagoditve. Za enotno razumevanje in učinkovite priprave je Eurosistem vodil redne delavnice s centralnimi depotnimi družbami in tripartitnimi agenti ter objavljal informacije o sporočilih in mejnikih pripravljenosti na spletnem mestu ECB.

Okvir 6
Ukrepi, sprejeti v odziv na incidente pri storitvah v sistemu TARGET

ECB je decembra 2020 imenovala Deloitte GmbH, da opravi neodvisno revizijo petih največjih incidentov s področja informacijske tehnologije (ki niso kibernetski), ki so se zgodili leta 2020 ter so vplivali na plačilne transakcije in obdelavo vrednostnih papirjev v sistemu TARGET. Namen revizije je bil ugotoviti temeljne vzroke incidentov, pridobiti splošna spoznanja in predlagati priporočila na naslednjih šestih ključnih področjih: (i) upravljanje sprememb in izdaj, (ii) upravljanje neprekinjenosti poslovanja, (iii) test prehoda in ponovne vzpostavitve, (iv) komunikacijski protokoli, (v) upravljanje ter (vi) podatkovno središče in IT-operacije.

ECB je neodvisno revizijo, ki jo je opravil Deloitte, objavila 28. julija 2021. Poročilo je vsebovalo podroben opis incidentov, vpliv vsakega incidenta na udeležence storitev v sistemu TARGET in temeljne vzroke. Deloitte je poleg tega opravil temeljito revizijo postopkov, ki so se uporabljali med incidenti, ter izpostavil ugotovljene šibke točke in dal priporočila za njihovo odpravo.

Eurosistem je v svojem odgovoru sprejel splošne sklepe in priporočila Deloitte ter se zavezal, da jih bo odločno uresničil.

Eurosistem je v drugi polovici leta 2021 pripravil akcijski načrt, da bi pravočasno obravnaval pomisleke in priporočila Deloitte. Akcijski načrt je bil razširjen s priporočili, ki sta jih v zvezi z incidenti iz leta 2020 v sistemu TARGET izdala Eurosistemova funkcija pregleda nad delovanjem sistemov in notranji revizijski odbor. Poleg tega si je Eurosistem v zvezi s priporočili, ki so se nanašala na posamezno storitev v sistemu TARGET, prizadeval pripraviti ukrepe, ki bi se uporabljali celostno v različnih storitvah v sistemu TARGET in konsolidiranem sistemu T2-T2S, ki naj bi zaživel novembra 2022.

Ukrepi, sprejeti na podlagi več priporočil, so bili že dogovorjeni ali izvedeni leta 2021, večina drugih ukrepov pa se bo izvajala leta 2022. Pri nekaterih priporočilih so sodelovali tudi udeleženci na trgu, s čimer so bila upoštevana tudi njihova stališča. V ta namen so bili organizirani namenski sestanki s svetovalno skupino o tržnih infrastrukturah za plačila (AMI-Pay), s svetovalno skupino o tržnih infrastrukturah za vrednostne papirje in zavarovanje (AMI-SeCo) ter z usmerjevalno skupino T2S za centralne depotne družbe (CSG). Te skupine bodo ves čas redno obveščene tudi o izvajanju akcijskega načrta.

ECB je 17. decembra 2021 objavila povzetek akcijskega načrta, v katerem so navedeni tudi roki za izvedbo predvidenih ukrepov.

4.2 Pregled nad delovanjem sistemov in vloga centralne banke kot izdajateljice

Eurosistem s sprejemanjem posebnih predpisov, standardov, smernic in priporočil ter s spremljanjem izvajanja in po potrebi spodbujanjem sprememb določa cilje pregleda nad delovanjem infrastruktur finančnih trgov in plačil v euroobmočju. Poleg tega Eurosistem kot centralna banka, ki izdaja euro, sodeluje v skupnem pregledu in kriznem upravljanju infrastruktur finančnih trgov s pomembnimi aktivnostmi v eurih.

Eno od fokusnih področij v letu 2021 je bilo ocenjevanje infrastruktur, ki jih upravlja Eurosistem (TARGET2 in T2S) z vidika Eurosistemovih pregledniških pričakovanj glede kibernetske odpornosti. Namen ocenjevanja je nadalje izboljšati kibernetsko odpornost obeh infrastruktur. Eurosistem je sprejel tudi ukrepe, s katerimi spodbuja kibernetsko odpornost infrastruktur finančnih trgov prek Odbora za kibernetsko odpornost eura z operacionalizacijo pobude za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov o kibernetskih incidentih, ter ukrepe za uvedbo in izvajanje okvira TIBER-EU.

Na področju pregleda nad delovanjem sistemov TARGET2 in T2S je Eurosistem še naprej upošteval priporočila iz prejšnjih pregledov. Ob tem se je osredotočal zlasti na ukrepe v zvezi z dejavniki, ki so igrali vlogo pri večjih operativnih incidentih leta 2020. Za spodbujanje učinkovitega sodelovanja z drugimi organi, za katere je pomembno nemoteno delovanje sistema T2S, je Eurosistem prispeval tudi k dogovoru o sodelovanju v T2S.

Kar zadeva splošni okvir za pregled nad sistemsko pomembnimi plačilnimi sistemi (SPPS), je Eurosistem zaključil revizijo uredbe o SPPS z javnim posvetovanjem in aprila 2021 sprejel revidirano uredbo. Po opredelitvi klirinškega sistema MasterCard kot sistemsko pomembnega je Eurosistem začel celovito oceno sistema MasterCard glede na uredbo o SPPS. Ocenil in spremljal je tudi začetek delovanja modela neprekinjene bruto poravnave za STEP2-T in (prek skupnega pregleda, ki ga je vodila ameriška centralna banka) selitev sistema CLS na novo tehnološko platformo.

Dokončan je bil nov okvir za pregled nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (PISA).

Kar zadeva plačilne instrumente in plačilne sheme, je Eurosistem objavil sedmo poročilo o kartičnih goljufijah. Svet ECB je 15. novembra 2021 odobril končni okvir Eurosistema za pregled nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (okvir PISA). Eurosistem bo uporabljal okvir PISA (ki nadomešča »harmonizirani pristop in standarde na področju pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov« ter vse okvire za pregled nad karticami, direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili in varnostnimi cilji v zvezi z elektronskim denarjem) pri izvajanju pregleda nad tržnimi udeleženci, ki omogočajo ali podpirajo uporabo kartic, kreditnih plačil, direktnih obremenitev, prenosov elektronskega denarja in digitalnih plačilnih žetonov. Poleg tradicionalnih plačilnih shem sem sodijo tudi sheme digitalnih plačilnih žetonov in plačilne ureditve, ki podpirajo končne uporabnike pri izvajanju prenosov vrednosti, kot so digitalne denarnice.

V vlogi centralne banke izdajateljice v kolegijih nadzornikov za centralne nasprotne stranke v EU v skladu z uredbo o evropskih tržnih infrastrukturah je Eurosistem ocenil različne predloge za razširitev storitev ali večje spremembe postopkov upravljanja tveganj v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami v EU. Prispeval je tudi k delu Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) pri nadzoru centralnih nasprotnih strank tretjih držav, ki so sistemsko pomembne za EU (CNS stopnje 2), in v skladu s členom 25(2c) uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah pri ocenjevanju, ali so katere od storitev poravnave CNS stopnje 2 tako sistemsko pomembne, da te CNS ne bi smele ponujati klirinških storitev klirinškim članom in mestom trgovanja v EU. ESMA je 17. decembra 2021 objavil izjavo,[76] v kateri je zaključil, da bi stroški in tveganja v zvezi z odpravo pripoznanja storitev CNS stopnje 2 s sedežem v Združenem kraljestvu prevladali nad koristmi za EU v tej fazi, ter predlagal sklop ukrepov v odziv na ugotovljena tveganja in ranljivosti.

Po sprejetju nove uredbe EU o sanaciji in reševanju centralnih nasprotnih strank je Eurosistem prispeval k razvoju regulativnih standardov in smernic ESMA. Eurosistem je sodeloval tudi pri vzpostavitvi in tekočem delu skupin za čezmejno krizno upravljanje v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami v euroobmočju in tretjih državah. Namen teh skupin je zagotoviti ustrezno pripravljenost na potencialni začetek reševanja centralnih nasprotnih strank. Ključni vidik tega dela je oceniti, ali so finančni vir centralnih nasprotnih strank primerni za namene reševanja. To je pomembno z vidika centralne banke kot izdajateljice zaradi precejšnjih likvidnostnih tveganj, ki bi nastala zaradi nezadostnega kritja virov.

Leta 2021 so se svetovni standardizacijski organi še naprej osredotočali na izkušnje iz stresnega obdobja, ki ga je za infrastrukture finančnih trgov povzročila pandemija. ECB je na podlagi celostnega pregleda marčnih pretresov na trgu, ki ga je opravil Odbor za finančno stabilnost, prispevala k delu skupne delovne skupine o kritju v okviru Mednarodnega združenja nadzornikov trgov vrednostnih papirjev, Odbora za plačila in tržne infrastrukture ter Baselskega odbora za bančni nadzor. Kar zadeva trge izvedenih finančnih instrumentov v EU, vključenih v centralni kliring, je ECB opravila lastne analize, da bi ugotovila glavne dejavnike, ki so povzročili povečanje začetnega kritja med pandemijo, in proučila pristope centralnih nasprotnih strank k zmanjševanju procikličnosti.

Kar zadeva poravnavo vrednostnih papirjev, je Eurosistem v vlogi centralne banke izdajateljice prispeval k tekočemu ocenjevanju in ovrednotenju centralnih depotnih družb EU v okviru uredbe EU o centralnih depotnih družbah. Kot edini organ, ki neposredno sodeluje pri ocenjevanju vseh centralnih depotnih družb v euroobmočju in tudi nekaterih v EU zunaj euroobmočja, ima Eurosistem pomembno vlogo pri spodbujanju varnih in doslednih pristopov ter enakih pogojev za vse centralne depotne družbe. Eurosistem je prispeval tudi k reviziji uredbe o centralnih depotnih družbah, ECB pa je izdala mnenje o pilotni ureditvi na podlagi tehnologije razpršene evidence, enega od treh elementov svežnja o digitalnih financah, ki ga je Evropska komisija začela pripravljati z namenom, da poenostavi dostop do inovativnih finančnih produktov ter hkrati zagotovi varstvo potrošnikov in finančno stabilnost.

4.3 Inovacije in integracija na področju tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem je vzpostavil celovito strategijo za plačila malih vrednosti, da bi izkoristil inovacijski potencial digitalizacije in odgovoril na vse več izzivov za evropsko suverenost na plačilnem trgu.

Eden glavnih ciljev strategije za plačila malih vrednosti je podpreti oblikovanje vseevropske rešitve za plačila malih vrednosti na stičnih točkah (tj. plačila na fizičnih in spletnih prodajnih mestih). Eurosistem pozdravlja pobudo za plačilne rešitve, ki izpolnjujejo cilje Eurosistema, ter sodeluje v stalnem dialogu s predstavniki obstoječih in potencialnih novih pobud.

Uporabo takojšnjih plačil podpirajo različni ukrepi.

Drugi osrednji cilj je, da bodo takojšnja plačila na voljo vsem fizičnim in pravnim osebam po vsej Evropi ter da se spodbudi njihova uporaba kot nova norma na področju plačil. Do konca leta 2021 je 60% ponudnikov plačilnih storitev, ki so ponujali kreditna plačila SEPA, ponujalo tudi takojšnja kreditna plačila SEPA, 10,4% vseh transakcij pa so predstavljala takojšnja plačila. Za pospešitev uvajanja takojšnjih plačil bi bili potrebni nadaljnji ukrepi. Leta 2021 so začeli veljati ukrepi, da se omogoči vseevropski doseg takojšnjih plačil (glej razdelek 4.1). Delo, katerega cilj je omogočiti takojšnja plačila na stičnih točkah, poteka z razvojem standarda kode QR, pozneje pa bodo dodane še druge komunikacijske tehnologije.

Za izboljšanje čezmejnih plačil zunaj euroobmočja in EU Eurosistem pomaga pri delu skupine G20 in pri proučevanju medvalutne poravnave takojšnjih plačil v storitvah TARGET (glej razdelek 4.1).

Strategija Eurosistema za plačila malih vrednosti obsega tudi delo v zvezi s storitvami elektronske identitete (e-ID) in elektronskega podpisa (e-podpis), da bi se omogočilo sprejemanje rešitev e-ID in e-podpisa v plačilnih storitvah. Za zagotovitev dosegljivosti in nevtralnosti dostopa številni nebančni ponudniki plačilnih storitev dobivajo dostop do določenih plačilnih sistemov SEPA kot stranke nacionalne centralne banke Eurosistema.

Vzporedno z izvajanjem strategije Eurosistema za plačila malih vrednosti ECB spodbuja tudi razvoj inovativnih plačilnih storitev z odprtim bančništvom, tj. z omogočanjem tretjim ponudnikom, da ponujajo storitve v zvezi z vodenjem računa prek odprtih programskih vmesnikov. Odbor za plačila malih vrednosti v eurih (ERPB) – strateški organ, ki mu predseduje ECB, zadolžen za spodbujanje integracije, inovacij in konkurenčnosti plačil malih vrednosti v eurih v EU – poziva k standardizaciji programskih vmesnikov in k sklenitvi vzajemnega dogovora o širšem sklopu storitev. ERPB je leta 2021 pozval Evropski svet za plačila, naj pripravi shemo dostopa SEPA za programske vmesnike. V shemi bodo opredeljene »osnovne« storitve v skladu z zakonskimi in regulativnimi zahtevami revidirane direktive o plačilnih storitvah (PSD2), vsebuje pa lahko tudi dodatne storitve (»premijske«), ki se lahko opravljajo v okviru odprtega bančništva kot naravno nadaljevanje PSD2.

V skladu s ciljem spodbujanja integracije evropskih finančnih trgov je svetovalna skupina ECB za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (AMI-SeCo) dosegla nadaljnji napredek pri harmonizaciji potrgovalnih storitev. Na področju upravljanja finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, je bil leta 2021 dosežen napredek na vseh evropskih trgih na področju opredelitve in izvajanja enotnih evropskih pravil o upravljanju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (standardi SCoRE). Napredek je bil še posebno velik na področju korporacijskih dejanj, kjer se je skupina AMI-SeCo z deležniki na trgu dogovorila o nadaljnjih posodobitvah standardov. Eurosistem je začel tudi temeljito spremljati standarde SCoRE z dogovorjenim okvirom za spremljanje, ki pokriva številne trge in deležnike.

ECB je ustanovila kontaktno skupino za dolžniške trge (DIMCG), da bi ugotovila, kako bi bilo mogoče izboljšati učinkovitost izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev. Skupina je leta 2021 objavila svetovalno poročilo, ki obravnava osrednja vprašanja na področju evropskega izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev. V poročilu je navedeno, da v procesu evropskega izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev obstajajo nekatera tveganja, neučinkovitosti in nepotrebni stroški. Skupina DIMCG je za zmanjšanje neučinkovitosti predstavila seznam področij, na katerih bi nadaljnje usklajevanje pripeljalo do izboljšanja splošne učinkovitosti izdajanja dolžniških vrednostnih papirjev v Evropi (npr. dobro poznavanje strank, dodelitev kod ISIN in identifikacija vlagateljev).

Skupina AMI-SeCo je Evropski komisiji predložila prispevek o potrgovalnih vidikih trgovanja z vrednostnimi papirji iz akcijskega načrta Evropske komisije za unijo kapitalskih trgov, zlasti o obdelavi odbitnega davka in reviziji uredbe o centralnih depotnih družbah.

Okvir 7
Proučevanje morebitne uvedbe digitalnega eura

Svet ECB je julija 2021 sklenil začeti fazo proučevanja v okviru projekta o digitalnem euru.[77] Razvoj dogodkov bi lahko terjal izdajo digitalnega eura, saj ljudje vedno več nakupujejo na spletu, vloga gotovina kot plačilnega sredstva pa se zmanjšuje. Z digitalnim eurom bi imeli državljani zagotovljen dostop do varnega in splošno sprejetega plačilnega sredstva, med drugim tudi v digitalnem gospodarstvu. Digitalni euro bi bil elektronska oblika denarja, ki ga izdaja Eurosistem, brez tveganja in dostopen vsem državljanom za opravljanje vsakodnevnih plačil. Digitalni euro ne bi zamenjal gotovine, ampak bi jo dopolnjeval. Začetek faze proučevanja pomeni, da se Eurosistem pripravlja na morebitno izdajo digitalnega eura, vendar bo odločitev sprejeta šele v poznejši fazi.

V fazi proučevanja se bo Eurosistem osredotočal na funkcionalno zasnovo, ki bo temeljila na potrebah uporabnikov ter hkrati preprečevala nezakonite dejavnosti in omejevala negativne posledice za finančno stabilnost in denarno politiko. Faza proučevanja bo trajala 24 mesecev, njen cilj pa je obravnavati glavna vprašanja glede zasnove in distribucije digitalnega eura. V tej fazi bodo proučeni primeri uporabe, da bi digitalni euro dosegel svoje cilje. Proučene bodo možne lastnosti in funkcionalnosti digitalnega eura ter njegova zasnova, sem pa sodita tudi priprava prototipa in konceptualno delo. V fazi proučevanja se bo ocenil morebitni vpliv digitalnega eura na trg in opredelil poslovni model za nadzorovane posrednike v ekosistemu digitalnega eura. V tej fazi bodo proučena tudi pravna vprašanja glede morebitne uvedbe digitalnega eura in tehnološke rešitve, ki bi bile v teh primerih najprimernejše.

Eurosistem bo v fazi proučevanja aktivno sodeloval z deležniki. Kar zadeva uporabnike, ECB prek namenskih anket in fokusnih skupin sodeluje s fizičnimi osebami in trgovci, da bi določila njihove potrebe in preference. Kar zadeva trg, bo tržna svetovalna skupina za digitalni euro prispevala k temu, kako bi lahko digitalni euro zagotovil dodano vrednost najrazličnejšim akterjem v plačilnem ekosistemu euroobmočja.[78] Tudi Odbor za plačila malih vrednosti v eurih bo redno prejemal informacije o vprašanjih digitalnega eura. ECB se bo poleg tega posvetovala s strokovnjaki o tehnologiji, da bi proučila možnosti glede zasnove digitalnega eura.[79] ECB in službe Evropske komisije skupaj na tehnični ravni pregledujejo široko paleto političnih, pravnih in tehničnih vprašanj, ki se zastavljajo ob morebitni uvedbi digitalnega eura.[80] Potekajo tudi redne izmenjave stališč z Evropskim parlamentom in finančnimi ministri euroobmočja v Euroskupini.[81] Na mednarodni ravni je ECB prispevala k delovni skupini finančnih ministrov in centralnih bank skupine G7[82] ter sodeluje v mednarodni skupini sedmih centralnih bank,[83] ki skupaj z banko za mednarodne poravnave raziskuje centralnobančne digitalne valute za javnost.[84]

5 Podpora delovanju trga in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

ECB je nasprotnim strankam euroobmočja še naprej ponujala operacije v ameriških dolarjih in s tem zagotavljala varovalko tržnemu financiranju. Eurske likvidnostne linije drugim centralnim bankam, vzpostavljene ali aktivirane leta 2020, so delovale tudi leta 2021, nove pa niso bile vzpostavljene.

ECB ni posegala na devizne trge, kot je navedeno tudi v četrtletnih podatkih o posegih ECB na deviznih trgih, objavljenih na spletnem mestu ECB.

Finančni sektor je 3. januarja 2022 uspešno zaključil prehod z obrestne mere EONIA na eursko kratkoročno obrestno mero ECB (€STR) in nadaljeval izboljševanje zanesljivosti tržnih praks oblikovanja cen, vključno s spodbujanjem širše uporabe €STR.

ECB je bila tudi v letu 2021 odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu EU in je še naprej opravljala splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

5.1 Tržne operacije

Likvidnostne linije v eurih in tujih valutah

Likvidnostne linije pomagajo ECB pri doseganju cilja cenovne stabilnosti ter preprečujejo pomanjkanje likvidnosti v eurih in prelivanje negativnih posledic.

Likvidnostne linije so eno od orodij denarne politike, ki ECB omogoča, da rešuje pomanjkanje razpoložljivosti financiranja v eurih zunaj euroobmočja in v tuji valuti, ki prizadene nasprotne stranke euroobmočja. Likvidnostne linije prispevajo k nemoteni transmisiji denarne politike, saj preprečujejo morebitno zaostrovanje ponudbe kreditov zaradi pomanjkanja financiranja v tuji valuti v bankah euroobmočja in eskalacijo pomanjkanja eurske likvidnosti v nenadno prodajo eurskih instrumentov z vplivom na finančne pogoje v euroobmočju.[85]

ECB z zagotavljanjem likvidnosti v eurih tujim centralnim bankam preprečuje, da bi tuje povpraševanje po eurskem financiranju privedlo do neupravičenega zaostrovanja finančnih pogojev v euroobmočju. Eurske likvidnostne linije, vzpostavljene ali aktivirane leta 2020, so delovale tudi leta 2021, nove pa niso bile vzpostavljene. Številnim centralnim bankam zunaj euroobmočja je bila še naprej na voljo ponudba repo poslov Eurosistema (EUREP). ECB je 4. februarja 2021 sklenila podaljšati začasne eurske likvidnostne linije s centralnimi bankami zunaj euroobmočja do marca 2022. V tabeli 5.1 so prikazane eurske likvidnostne linije na dan 31. decembra 2021, s katerimi je ECB zagotavljala eursko likvidnost tujih centralnim bankam.

Z zagotavljanjem deviz nasprotnim strankam euroobmočja se zmanjšujejo pritiski na svetovnih trgih financiranja. S tem se zmanjšuje vpliv pretresov na ponudbo kreditov gospodinjstvom in podjetjem v euroobmočju in zunaj njega. ECB je leta 2021 v dogovoru z ameriško, kanadsko, britansko, japonsko in švicarsko centralno banko še naprej zagotavljala likvidnost v ameriških dolarjih. Ponujala je 7-dnevno in 84-dnevno zapadlost. Operacije s 84-dnevno zapadlostjo so se prenehale izvajati 1. julija 2021, ko so se razmere na trgu normalizirale. Sedemdnevne operacije so se še naprej uporabljale kot varovalka trgom zasebnega financiranja.

Tabela 5.1

Operativne likvidnostne linije

Vir: spletno mesto ECB.
Opomba: Tabela ne vključuje repo linij, vzpostavljenih s centralnimi bankami zunaj euroobmočja v okviru EUREP, za katere ECB ne razkriva nasprotnih strank.

Prispevek ECB k reformi referenčne obrestne mere

ECB je še naprej sodelovala pri reformi referenčne obrestne mere v euroobmočju na dva načina: prvič, z zagotavljanjem trdne in zanesljive referenčne obrestne mere, in sicer eurske kratkoročne obrestne mere (€STR), in drugič, s pospeševanjem tržne pobude z zagotavljanjem sekretariata delovni skupini zasebnega sektorja o eurskih netveganih obrestnih merah do zaključka prvotnega mandata skupine maja 2021.

Prehod z EONIA na €STR uspešno zaključen.

Po večletnih pripravah je prehod z obrestne mere EONIA na €STR uspešno zaključen, EONIA pa je bila zadnjič objavljena 3. januarja 2022. Gladkemu prehodu je botrovalo več mejnikov iz preteklega leta. Oktobra 2021 so centralne klirinške hiše na trgu izvedenih finančnih instrumentov, tj. trgu, kjer se je obrestna mera EONIA daleč največ uporabljala, organizirale enkratno pretvorbo vseh preostalih pozicij na podlagi EONIA v pozicije na podlagi €STR, nato pa so prenehale obračunavati produkte EONIA. To je spodbudilo likvidnost na trgu izvedenih finančnih instrumentov k uporabi €STR in preprečilo morebitne težave s tistimi pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih na podlagi EONIA, ki so zapadle po zadnji objavi obrestne mere EONIA 3. januarja 2022. Poleg tega je Evropska komisija oktobra 2021 določila €STR kot zakonito nadomestno obrestno mero za obrestno mero EONIA v pogodbah, ki niso imele določb o rezervni obrestni meri.[86] Tako je zagotovila dodatno gotovost uporabnikom EONIA in zmanjšala pravna tveganja pred prenehanjem uporabe te referenčne vrednosti.

Glede na zanesljivost in reprezentativnost €STR, kot je potrjeno v drugem letnem metodološkem pregledu €STR, ki ga je opravila ECB, so udeleženci na trgu pozvani, naj jo uporabljajo za denarne in izvedene produkte, v skladu z navodili Odbora za finančno stabilnost. ECB je začela aprila 2021 objavljati konformne povprečne obrestne mere €STR in konformni indeks €STR, da bi spodbudila in podprla širšo uporabo €STR, med drugim v določbah o rezervni obresti meri v pogodbah, ki temeljijo na obrestni meri EURIBOR.

Prednostna naloga ostaja uvedba nadomestne obrestne mere za EURIBOR.

Maja 2021 je delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah objavila priporočila o določbah o rezervni obrestni meri v pogodbah na EURIBOR in s tem prispevala k načrtovanju v primeru morebitnega prenehanja obrestne mere EURIBOR. Ob prestopu tega mejnika je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) od ECB prevzel funkcijo sekretariata delovne skupine, pristojnosti in naloge skupine pa so bili aktualizirani. Prednostni nalogi sta zdaj izvedba priporočil o nadomestni obrestni meri za EURIBOR in zmanjšanje vpliva prenehanja uporabe londonske medbančne obrestne mere (LIBOR) od 3. januarja 2022 na uporabnike v euroobmočju.[87] Udeleženci na trgu naj sledijo razpravam v delovnih skupinah, se seznanijo s priporočili in analizami ter razmislijo o njihovi uporabi pri načrtovanju rezervne obrestne mere.

Revidirani kodeks ravnanja na deviznem trgu in obnovitev izjave ESCB o zavezanosti

Objava posodobljenega kodeksa ravnanja na deviznem trgu in izjave ESCB o zavezanosti.

Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga (v nadaljevanju: kodeks) je sklop načel dobre prakse na deviznem trgu, ki se je začel uporabljati leta 2017. To je bil neposreden in pomemben odziv na pomanjkanje zaupanja v devizni sektor po več primerih neustreznega ravnanja na trgu in posledičnih denarnih kaznih v višini več milijard USD. Globalni odbor za devizne trge je revidiral in posodobil načela na več ključnih področjih, da bi kodeks ostal relevanten in šel v korak z gibanji na deviznih trgih. Glavni razlog za številne posodobitve je bila potreba po večjem razkritju in večji transparentnosti praks, ki se uporabljajo za devizne transakcije na vedno bolj zapletenem trgu. Posodobljeni kodeks je bil objavljen 15. julija 2021. ECB in njena kontaktna skupina za devizni trg sta bili tesno vključeni v postopek revizije. Več članov kontaktne skupine je sodelovalo v delovnih skupinah Globalnega odbora za devizne trge, kjer so pomembno prispevali k razvoju posodobljenega kodeksa. V prihodnje bo pomembno, da vsi udeleženci na deviznem trgu pregledajo posodobljeni kodeks, preučijo posledice posodobljenih načel za njihove dejavnosti in te dejavnosti ustrezno uskladijo. Članice Evropskega sistema centralnih bank, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU, so opravile interni pregled svojih dejavnosti. Ob zaključku pregleda je bila 15. februarja 2022 objavljena posodobljena izjava o zavezanosti.[88]

Poročanje o posegih na deviznem trgu

ECB ni posegla na devizni trg.

ECB leta 2021 ni posegla na devizni trg. Od uvedbe eura je na devizni trg posegla dvakrat, in sicer v letih 2000 in 2011. Podatki o posegih na devizni trg so objavljeni vsake tri mesece s trimesečnim zamikom na spletnem mestu ECB in v statističnem skladišču. Informacije, objavljene v četrtletnih tabelah, so vsako leto povzete tudi v letnem poročilu ECB (glej tabelo 5.2). Če v določenem četrtletju ni bilo nobenega posega na deviznem trgu, je to izrecno navedeno.

Tabela 5.2

Posegi ECB na deviznem trgu

Vir: ECB.

Okvir poročanja zajema posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi organi opravila ECB, ter posege »na dovoljenih mejah nihanja« v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA),[89] Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM),[90] evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE)[91] in programa EU naslednje generacije (NGEU)[92].

ECB obdeluje plačila v okviru različnih programov posojil EU.

V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je ECB v letu 2021 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2021 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 200 milijonov EUR. Leta 2021 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2021 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,8 milijarde EUR. Leta 2021 je ECB je obdelala izplačila posojil SURE različnim državam članicam in zadevna plačila obresti. Na dan 31. decembra 2021 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 89,6 milijarde EUR. Leta 2021 je ECB je obdelala tudi izplačila posojil in nepovratnih sredstev iz programa »EU naslednje generacije« različnim državam članicam.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)[93] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS)[94]. Leta 2021 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi z dvema posojiloma, ki jih je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.[95] Na dan 31. decembra 2021 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 50,1 milijarde EUR.

5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

Številne nacionalne centralne banke Eurosistema ponujajo storitve na področju upravljanja rezerv.

V letu 2021 se je v skladu z okvirom, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Nekatere nacionalne centralne banke Eurosistema v tem okviru ponujajo finančne storitve centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih in v skladu s tržnimi standardi. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo, spremlja nemoteno delovanje storitev, spodbuja spremembe za izboljšanje okvira in pripravlja s tem povezana poročila Svetu ECB.

Ob koncu leta 2021 je imelo na področju upravljanja rezervnih sredstev račune 265 strank, v primerjavi z 260 ob koncu leta 2020. Leta 2021 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo na področju upravljanja rezerv, povečala za približno 18% v primerjavi z letom 2020.

Zaradi jasnosti je bil pravni okvir, ki ureja storitve Eurosistema na področju upravljanja rezerv, leta 2021 prenovljen, vključno s spremembami, da se okrepijo spodbude za transparentno poročanje in izmenjavo informacij z Eurosistemom v okviru storitev upravljanja rezerv.

6 Visoko povpraševanje po gotovini in nadaljnja nizka raven ponarejanja

ECB in nacionalne centralne banke v euroobmočju so odgovorne za izdajanje eurskih bankovcev v euroobmočju v potrebnem obsegu in apoenski sestavi, za zagotavljanje gotovine v obtoku in za ohranjanje zaupanja v skupno valuto. Pandemija COVID-19 je na plačilne navade učinkovala na dva načina. Najprej je izpostavila vlogo gotovine kot hranilca vrednosti, nato pa je zmanjšala povpraševanje po gotovini za transakcije. Kljub temu se je leta 2021 število eurskih bankovcev v obtoku še naprej povečevalo, število ponarejenih bankovcev, umaknjenih iz obtoka, pa je ostalo na najnižji ravni do zdaj. Ker številni potrošniki še vedno najraje plačujejo z gotovino, si Eurosistem prizadeva zagotoviti ustrezen dostop do gotovine in njeno sprejemanje v prihodnjih letih, kot je opisano v Strategiji Eurosistema o gotovini.

Po zaključeni uvedbi novih bankovcev serije Evropa leta 2019 je Eurosistem že začel priprave za razvoj prihodnjih bankovcev.

6.1 Eurski bankovci v obtoku

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku sta se povečala, največ pa je bankovcev za 50 €.

Leta 2021 sta se število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku povečala za okoli 6,5% oziroma 7,7%. Konec leta je bilo v obtoku 28,2 milijarde eurskih bankovcev s skupno vrednostjo 1,54 bilijona EUR (glej graf 6.1). Največ je bankovcev za 50 €, in sicer 44,3% po vrednosti, kar je približno toliko kot vrednost bankovcev za 100 €, 200 € in 500 € skupaj (glej graf 6.2).

Graf 6.1

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

Vir: ECB.

Graf 6.2

Vrednost eurskih bankovcev v obtoku po apoenih

(v milijardah EUR)

Vir: ECB.

Na spremembe števila eurskih bankovcev v obtoku po apoenih so tudi leta 2021 vplivale pandemija COVID-19 in drugačne funkcije gotovine. Povpraševanje po bankovcih za 200 € in 100 € je ostalo visoko, z medletno rastjo 33,6% oz. 9,0%, ker se uporabljajo tudi kot hranilci vrednosti. Medletna rast vrednosti bankovca za 50 € v obtoku je znašala 7,5%, skupna medletna rast vrednosti bankovcev za 5 € do 20 € v obtoku pa je dosegla 3,0%.

ECB in nacionalne centralne banke še naprej vzdržujejo visoko kakovost eurskih bankovcev v obtoku.

Nacionalne centralne banke Eurosistema so preverile pristnost in kakovost 23,5 milijarde bankovcev v vrednosti 759,3 milijarde EUR, kar je le nekaj manj kot je vseh eurskih bankovcev v obtoku. Izmed pregledanih je bilo 2,9 milijarde bankovcev obrabljenih in jih je bilo treba zamenjati, da bi se ohranila visoka kakovost bankovcev v gotovinskem ciklu.

Povečanje eurskih kovancev v obtoku

Ob koncu leta 2021 je bilo v obtoku 141,2 milijarde eurskih kovancev z vrednostjo 31,2 milijarde EUR. V primerjavi s koncem leta 2020 se je vrednost eurskih kovancev v obtoku povečala za 2,7%.

6.2 Praktičnost vsakdanje uporabe eurskih bankovcev

ECB si glede na vlogo gotovine v evropski družbi prizadeva zagotavljati, da eurski bankovci služijo svojemu namenu, so preprosti za uporabo in jih je težko ponarediti.

V okviru prizadevanj, da bi eurski bankovci še naprej služili svojemu namenu, je osrednja dejavnost redno zbiranje povratnih informacij od deležnikov na področju eurskih bankovcev, kar podpira razvoj prihodnjih eurskih bankovcev in zaščitnih elementov. V skladu s tem ciljem je bila leta 2021 izvedena anketa med obdelovalci gotovine, ki naj bi ugotovila, kaj obdelovalci gotovine menijo o sedanji oblikovni podobi, postopku preverjanja pristnosti in obdelavi eurskih bankovcev.

Anketirani obdelovalci gotovine so bile osebe, starejše od 16 let, iz vseh 19 držav euroobmočja, ki redno obdelujejo gotovino v okviru svoje poklicne dejavnosti. Skupaj je bilo opravljenih več kot 22.000 razgovorov.

Visoka raven zadovoljstva obdelovalcev gotovine s sedanjo oblikovno podobo in apoeni eurskih bankovcev.

Anketa je pokazala visoko raven zadovoljstva obdelovalcev gotovine s sedanjo oblikovno podobo in apoeni eurskih bankovcev. Obdelovalci gotovine v euroobmočju imajo redko težave pri razlikovanju bankovcev.

Preverjanje pristnosti je zelo običajno (šest od desetih obdelovalcev gotovine preverja bankovce), anketiranci, ki so se pred kratkim usposabljali o preverjanju bankovcev, pa to delajo skoraj vsi. Med tistimi, ki preverjajo bankovce, je zelo razširjena uporaba strojev/naprav za preverjanje pristnosti bankovcev (56%). Obdelovalci gotovine, ki ročno preverjajo bankovce, običajno opravijo hiter pregled enega (23%) ali več (39%) zaščitnih elementov.

Za obdelovalce gotovine sta pomembni hitrost in enostavnost preverjanja.

Pri izbiri, kateri zaščitni element preveriti, je odločilna hitrost. Pomembna je tudi enostavnost preverjanja zaščitnega elementa. Ta ugotovitev velja za vse zaščitne elemente in apoene.

6.3 Ponarejanje eurskih bankovcev na najnižji ravni do zdaj

ECB ljudem svetuje, naj bodo še naprej pozorni pri sprejemanju bankovcev in naj uporabljajo test »otip-pogled-nagib«.

Trend zmanjševanja ponarejanja eurskih bankovcev se je nadaljeval tudi leta 2021, ko je bil zabeležen še en najmanjši delež ponaredkov glede na število bankovcev v obtoku do zdaj (glej graf 6.3). Iz obtoka je bilo skupaj umaknjenih 347.000 ponarejenih bankovcev, kar pomeni, da je bilo v enem letu odkritih samo 12 ponaredkov na 1 milijon pristnih bankovcev v obtoku. Kakovost ponaredkov je še naprej nizka. Zato jih je mogoče odkriti hitro in preprosto z uporabo testa »otip-pogled-nagib«.

Graf 6.3

Število odkritih ponarejenih bankovcev na leto na milijon pristnih eurskih bankovcev v obtoku

(število na milijon)

Vir: ECB.

Začel se je razvoj prihodnjih eurskih bankovcev

Gotovina bo tudi v prihodnje še naprej pomembna.

ECB pričakuje, da se bo eurska gotovina veliko uporabljala tudi do leta 2030 in pozneje. Zaradi tega in zato, da se ohrani prednost pred ponarejevalci, se je treba pripraviti in biti pripravljeni na izdajo izboljšanih in najsodobnejših eurskih bankovcev, da se ohrani zaupanje javnosti ter zagotovi, da bodo varni in praktični za uporabo. Glede na trajanje in zapletenost procesa razvoja prihodnjih bankovcev so se priprave že začele, vključno z raziskavami in razvojem, rednim posvetovanjem z deležniki in širšo javnostjo ter pripravo testnih bankovcev z novimi zaščitnimi elementi.

ECB načrtuje preoblikovanje prihodnjih eurskih bankovcev. Proces bo obsegal več krogov zbiranja informacij med evropskimi državljani. ECB pričakuje, da bo končno oblikovno podobo novih eurskih bankovcev izbrala leta 2024.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov, potrebnih za podporo denarni politiki euroobmočja, finančni stabilnosti ter drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in nalogam Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). To statistiko uporabljajo tudi javni organi, mednarodne organizacije, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, obenem pa ECB omogoča, da krepi transparentnost.

To poglavje se osredotoča na nove statistične podatke euroobmočja, in sicer razvoj poskusnih kazalnikov v podporo politiki podnebnih sprememb in pripravi indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki. En okvir obravnava začetek objavljanja konformnih povprečnih obrestnih mer in indeksa €STR, drugi pa spodbujanje globalne standardizacije podatkov.

7.1 Nova in izboljšana statistika euroobmočja

Makrostatistika se razvija, da bi še naprej služila svojemu namenu.

Svet ECB je aprila 2021 sprejel novo smernico na področju četrtletnih finančnih računov.[96] V njej so opredeljene nove podatkovne zahteve in izvedbeni časovni okvir za sporočanje četrtletnih finančnih računov z novimi razčlenitvami, ki upoštevajo gospodarska gibanja in zahteve uporabnikov.

Sprejeta je bila smernica ECB o zbiranju novih četrtletnih podatkov finančnih računov.

Nova smernica uvaja zahteve po sporočanju podrobnih podatkov s strani podsektorja drugih finančnih institucij, da bi se izboljšala statistika, ki je podlaga za spremljanje nebančnega finančnega sektorja v analizi denarne in finančne stabilnosti. Uvaja tudi novo razčlenitev finančnih instrumentov po funkcionalnih kategorijah plačilne bilance, da bi se omogočila identifikacija čezmejnih transakcij v razmerju do družb za neposredne tuje naložbe, ter nove razčlenitve po instrumentih za pokojninske pravice in pravice do življenjskega zavarovanja. Novi statistični podatki bodo postopoma na voljo uporabnikom od druge polovice leta 2022.

Po novi uredbi se zahtevajo podatki za krepitev analize denarnih in kreditnih gibanj.

ECB je po revidiranju zahtev o statističnem poročanju o bilančnih postavkah denarnih finančnih institucij, vključno z javnim posvetovanjem, izvedenim v začetku leta 2020, objavila novo uredbo.[97] Njen namen je obravnavati prednostne potrebe po podatkih za analizo denarnih in kreditnih gibanj. Uredba uvaja tudi spremembe pri nekaterih obstoječih zahtevah, opredelitvah in odstopanjih v zvezi s poročanjem, kjer bi to prispevalo k boljši integraciji z drugimi statističnimi podatkovnimi nizi.

Statistično poročanje Eurosistema se razvija tako, da se zmanjšuje breme poročanja za banke.

Svet ECB je decembra 2021 po posvetovanju s celotno panogo odobril začetek faze priprave okvira za integrirano poročanje (IReF).[98] Namen okvira integriranega poročanja je konsolidirati statistično poročanje bank v euroobmočju, da bi se zmanjšalo breme poročanja s spodbujanjem digitalizacije in najsodobnejše organizacije proizvodnje. Projekt se razvija v tesnem sodelovanju z drugimi evropskimi organi, dolgoročni cilj pa je doseči nadaljnjo standardizacijo in integracijo na področju statističnega in bonitetnega poročanja ter poročanja za namene reševanja. Po pričakovanjih bo novi okvir poročanja zaživel leta 2027.

7.2 Razvoj poskusnih kazalnikov v podporo politiki podnebnih sprememb

Ker bodo podnebne spremembe vedno bolj vplivale na gospodarstvo in finančni sistem, je Svet ECB julija 2021 sprejel izčrpen akcijski načrt,[99] da se problematika podnebnih sprememb bolj vključi v okvir denarne politike.

Potrebni so podatki in kazalniki za analizo vpliva podnebnih sprememb na gospodarstvo in finančni sistem.

Za okrepitev analize so potrebni podrobni podatki in mednarodno primerljivi kazalniki. V načrtu je predviden razvoj sklopa novih poskusnih kazalnikov o podnebnih tveganjih in trajnostnem financiranju v finančnih institucijah – na primer o izdajanju zelenih obveznic ali ogljičnem odtisu – čemur bo sledilo postopno izboljševanje na podlagi razpoložljivosti in harmonizaciji podatkov.

Odbor ESCB za statistiko[100] se je zavezal, da pripravi metodološke najboljše prakse in razvije poskusne kazalnike o izpostavljenosti finančnih institucij fizičnim podnebnim tveganjem, o ogljičnem odtisu portfeljev in o trajnostnem financiranju. Vhodni podatki za te kazalnike se bodo poleg obstoječih podatkovnih nizov ESCB črpali tudi iz kombinacije javnih in zasebnih virov podatkov. Objava prvega niza kazalnikov je predvidena konec leta 2022.

Podatkovni izzivi so številni, trg pa trenutno sestavljajo različni produkti, ki niso v celoti harmonizirani. ECB postopno nadaljuje delo na podlagi informacij, pridobljenih od več ponudnikov neharmoniziranih podatkov. Pri prihodnjih korakih bodo v pomoč tekoče politike in pobude EU na področju taksonomije okoljske trajnostnosti, razkritja in poročanja, vključno s standardom zelenih obveznic.

7.3 Indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki

Z vključitvijo stroškov v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji v indeks HICP bi se izboljšalo merjenje inflacije ...

Svet ECB je po pregledu strategije denarne politike izjavil, da ostaja skupni indeks HICP ustrezen indeks, s katerim se kvantificira cilj stabilnosti cen v euroobmočju, in da se bo še naprej uporabljal kot cenovni indeks, s katerim se meri inflacija v euroobmočju za namene denarne politike. ECB meni, da je mogoče cenovno stabilnost v euroobmočju najbolje ohranjati tako, da stremi k 2-odstotni inflaciji v srednjeročnem obdobju, pri čemer je zaveza temu cilju simetrična, saj je prenizka inflacija enako nezaželena kot previsoka inflacija. Poleg tega so stanovanjski stroški zelo pomembni, če hočemo imeti celovito sliko o stroških blaga in storitev, ki se konzumirajo v gospodarstvu.[101] Ker ECB želi, da indeks HICP ustrezno predstavlja vzorce potrošnje gospodinjstev v euroobmočju, je Svet ECB predlagal korake, kako v indeks HICP za euroobmočje bolje vključiti stanovanjske stroške.

Kar zadeva stanovanja, obstajata dve možnosti: najem stanovanja ali lastništvo stanovanja. Medtem ko so najemnine ves čas vključene v indeks HICP, stroški, povezani z lastniško zasedenimi stanovanji, niso. Svet ECB je zato pozval k vključitvi stroškov v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji v indeks HICP. Toda to prinaša različne tehnične in konceptualne izzive, v okviru tega procesa pa je treba obravnavati tudi vlogo, ki jo imajo različne institucije EU.

... toda to prinaša metodološke in tehnične izzive.

Eden od izzivov je dejstvo, da imajo stanovanja dvojno naravo: na prvi pogled se lahko nakup stanovanja šteje za premoženjsko naložbo. Kupci pa imajo lahko tudi drugačne namene: stanovanje lahko uporabljajo izključno kot naložbo (tako, da ga oddajajo v najem) ali pa ga uporabljajo predvsem kot potrošnjo (da v njem bivajo kot lastniki). Ker bo lastnikom prednosti prinašalo tudi povečevanje vrednosti stanovanja v času, se bo stanovanje uporabljalo hkrati kot naložba in kot potrošnja. V skladu s pravno podlago bi se moral indeks HICP osredotočati na izdatke za potrošnjo, ki ne vključujejo naložb. S tehničnega vidika pa je potrošni del težko izločiti, kot kažejo precejšnje razlike v tem, kako se ta problematika obravnava v posameznih državah.

Drugi izziv je povezan z metodo, ki se uporablja za merjenje lastniško zasedenih stanovanj. ECB pri merjenju lastniško zasedenih stanovanj podpira tako imenovani pristop po načelu neto pridobitve. Samo ta metoda se ujema s konceptualnim okvirom indeksa HICP kot merila kupne moči, saj lastniško zasedeno stanovanje obravnava kot vsako drugo trajno dobrino. Denimo cene novih avtomobilov so vključene v času nakupa, čeprav se bo avtomobil uporabljal v naslednjih nekaj letih. Pristop po načelu neto pridobitve se že uporablja pri četrtletnih indeksih cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, ki jih objavlja Eurostat. Cenovni indeksi v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji temeljijo samo na transakcijah v smeri sektorja gospodinjstev, kar je enako pravilo, kot se uporablja pri indeksu HICP. Prodaja stanovanjskih nepremičnih med gospodinjstvi je izključena, kar pomeni, da se indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, osredotoča predvsem na novo zgrajene hiše in stanovanja. Ti se pogosto nahajajo na obrobju mesta oz. na lokacijah, kjer se lahko cene gibljejo drugače kot skupno gibanje cen stanovanj. V indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, so vključeni tudi transakcijski izdatki (na primer notarske provizije) in izdatki v zvezi z lastništvom (npr. stanovanjsko zavarovanje, vzdrževanje in večja popravila). Zaradi osredotočenosti na nakup novih stanovanj je število transakcij na mesec razmeroma majhno. Izračunavanje mesečnega indeksa cen zato predstavlja izziv, še posebej za manjše države. Poleg tega je indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, četrtleten in ima trimesečni zamik (medtem ko je indeks HICP objavljen ob koncu meseca, na katerega se nanašajo podatki), zato v sedanji obliki ne izpolnjuje pogojev za vključitev v indeks HICP.

Svet ECB je pri pregledu strategije obravnaval vse omenjene tehnične težave in načine, kako jih rešiti, ter sklenil, da priporoči načrt za vključitev lastniško zasedenih stanovanj v indeks HICP na podlagi pristopa po načelu neto pridobitve.[102]

V načrtu ECB so opredeljeni naslednji koraki pri razvoju indeksa cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, in pri njegovi uporabi v kombinaciji z indeksom HICP.

V načrtu je ECB predlagala, da se najprej uvede interni analitični indeks, ki indeks HICP kombinira z indeksom cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki. Eurostat je bil ravno tako pozvan, da naj do leta 2023 objavi poskusni četrtletni indeks HICP, ki vključuje stroške v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji. Vzporedno se bo začelo pravno delo, ki je potrebno, da bo uradni četrtletni indeks enkrat na voljo, po možnosti v letu 2026. Končni cilj je, da se v indeks HICP mesečno in pravočasno vključijo lastniško zasedena stanovanja, s čimer bo indeks popolnoma uporaben za namene denarne politike.

Svet ECB je poleg tega sklenil, da bo v prehodnem obdobju glavni referenčni indeks za denarno politiko ostal trenutni indeks HICP.[103] Kljub temu bosta imela samostojni četrtletni cenovni indeks v zvezi z lastniško zasedenimi stanovanji ter četrtletni indeks, ki združuje indeks HICP in lastniško zasedena stanovanja, pomembno dopolnjevalno vlogo pri sprejemanju sklepov o denarni politiki.

Okvir 8
Začetek objavljanja konformnih povprečnih obrestnih mer in indeksa €STR

ECB od 15. aprila 2021 dnevno objavlja konformne povprečne obrestne mere €STR različnih ročnosti in konformni indeks €STR. Konformne obrestne mere so primerne, da se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih pogodbah in kot rezervne obrestne mere namesto drugih referenčnih vrednosti. Predstavljajo zanesljivo alternativo drugim razpoložljivim referenčnim vrednostim v številnih pogodbah, v katerih je uporaba konformne ročnostne obrestne mere primerna.

Pri izračunavanju obrestne mere se uporabljajo samo pretekle vrednosti eurske kratkoročne obrestne mere (€STR) – referenčne obrestne mere čez noč, ki jo ECB objavlja in upravlja od oktobra 2019. Konformne povprečne obrestne mere €STR se izračunavajo za nazaj za standardizirane ročnosti v dolžini 1 tedna, 1 meseca, 3 mesecev, 6 mesecev in 12 mesecev, pri čemer se uporablja zaporedje realiziranih obrestnih mer €STR v vsakem ročnostnem obdobju. Konformni indeks €STR po drugi strani omogoča izračun konformne povprečne obrestne mere €STR za obdobja, ki so zunaj standardnih ročnosti. Natančna pravila za izračun povprečne obrestne mere in indeksa so bila določena ob upoštevanju povratnih informacij iz javnega posvetovanja in so večinoma usklajena s pravili drugih centralnih bank, ki objavljajo podobne obrestne mere.[104]

Ker temeljijo samo na realiziranih vrednostih €STR, so konformne obrestne mere in indeks podedovali zanesljivost €STR, ki izhaja iz globine in likvidnosti eurskega denarnega trga čez noč. ECB jih izračunava in objavlja v okviru iste organizacijske strukture kot €STR, kar pomeni, da jih zagotavlja zaupanja vreden in zanesljiv vir. Smernica ECB o €STR je bila izrecno spremenjena zato, da se prepozna nova naloga ECB ter da se okvir, ki ureja €STR, razširi na izračunavanje in objavljanje konformnih povprečnih obrestnih mer in indeksa €STR, kjer je to relevantno.[105]

Konformne povprečne obrestne mere €STR in konformni indeks €STR se objavljajo vsak delovni dan sistema TARGET2 ob 9.15 po srednjeevropskem času na platformi ECB za razširjanje tržnih informacij in v statističnem skladišču ECB. ECB poleg dnevnih vrednosti petih obrestnih mer in indeksa objavlja tudi datum začetka in datum konca vsake standardizirane ročnosti, kar olajšuje replikacijo izračunov.

Okvir 9
Spodbujanje globalne standardizacije podatkov

Standardizacija je nujna podlaga za statistično poročanje ter pripravljanje točne in primerljive uradne statistike. Uporaba mednarodno priznanih podatkovnih standardov je ključna za zaupanje v uradno statistiko in njeno transparentnost, saj standardni identifikatorji delujejo kot povezovalci in mostovi med različnimi podatkovnimi nizi ter zagotavljajo enotno taksonomijo na različnih področjih.

ECB je zato tesno vključena v globalna standardizacijska prizadevanja, ki segajo od oblikovanja novih standardov do razvoja obstoječih, pri čemer prispeva zlasti k delu tehničnega odbora ISO 68, ki je odgovoren za oblikovanje globalnih standardov v panogi finančnih storitev. V zadnjih letih so zaposleni v ECB sodelovali v številnih svetovalnih in delovnih skupinah, ki oblikujejo ali revidirajo mednarodne standarde, ki so bistveni za statistično poročanje.

ECB ima skupaj z več nacionalnimi centralnimi bankami ključno vlogo tudi pri tekočem upravljanju obstoječih standardov, zlasti z aktivnim sodelovanjem v Odboru za regulativni nadzor in njegovih podstrukturah. Odbor je mednarodni organ z nalogo, da nadzira:

    • identifikacijsko oznako pravnih subjektov (LEI);
    • enolično identifikacijsko oznako transakcij (UTI);
    • enolično identifikacijsko oznako produktov (UPI);
    • kritične podatkovne elemente (CDE).

Oznaka LEI, ki se uporablja za enolično identifikacijo pravnih oseb, je sedaj standard v ECB ter drugih mednarodnih in nacionalnih organih.[106] Je bistven vir informacij o pravnih osebah, ki se uporablja za obogatitev drugih podatkovnih zbirk in kot podpora različnim vrstam analiz, ki se izvajajo v okviru ESCB. Prednosti oznake LEI niso omejene le na uporabo za statistične namene in s strani javnih organov, saj identifikacijsko oznako uporabljajo tudi finančne in nefinančne panoge za različne namene.

Tako kot pri drugih standardih je bistveno, da se zgoraj omenjene identifikacijske oznake in podatkovni elementi sprejmejo v vseh jurisdikcijah, da bi lahko v celoti izkoristili njihove prednosti, znižali stroške in dosegli globalno harmonizacijo.

ECB je tesno vključena tudi v vzdrževanje in razvoj standardov pošiljanja sporočil, ki se uporabljajo v finančnem sektorju in mednarodnih institucijah. Tako je ECB sponzor standarda za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX), ki je mednarodna pobuda s ciljem, da se izmenjava statističnih podatkov standardizira. ECB predseduje projektni skupini o informacijskem modelu v okviru strokovne delovne skupine SDMX ter dejavno prispeva k razvoju nove verzije informacijskega modela SDMX (SDMX 3.0), ki se je uradno začel leta 2021 na svetovni konferenci SDMX.[107] Ena od ključnih izboljšav v informacijskem modelu SDMX 3.0 je podpora izmenjavi mikropodatkov, ki vključujejo več podatkovnih mer in atributov.

ECB sodeluje tudi v skupini za upravljanje registracij in v skupinah za ovrednotenje standardov v okviru ISO 20022 – standarda, ki se uporablja za opredelitev sporočil pri komuniciranju in prenosu podatkov med finančnimi institucijami, kar med drugim podpira procese v zvezi s plačili, trgovanjem z vrednostnimi papirji in poravnavo.[108] Standard ISO 20022 podpira finančni sektor z zagotavljanjem skupne metodologije za opredelitev novih finančnih komunikacijskih sporočil. Zagotavlja tudi skupni register – podatkovni slovar – v katerem se skupne komponente sporočil hranijo in so na voljo za nadaljnjo ponovno uporabo.

ECB se je zavezala, da bo še naprej spodbujala sprejemanje mednarodnih podatkovnih standardov s ciljem, da se dodatno izboljša transparentnost finančnih trgov in zmanjšajo sistemska tveganja.

8 Raziskovalne dejavnosti ECB

Gospodarske posledice pandemije COVID-19 so tudi v letu 2021 še naprej vplivale na raziskovalne dejavnosti. Nova anketa o pričakovanjih potrošnikov je bila zelo koristna za oceno položaja gospodinjstev. Hkrati so svoje delo nadaljevale redne raziskovalne mreže. Ustanovljen je bil nov raziskovalni grozd o podnebnih spremembah, precejšen napredek pa je dosegla mreža za analizo mikropodatkov o oblikovanju cen (PRISMA). Leta 2021 je ponovno zaživelo sodelovanje z akademskim svetom, konferenčne dejavnosti pa so ostale nekoliko omejene zaradi pandemije, čeprav so virtualne konference uspele deloma nadomestiti osebna srečanja.

8.1 Novi raziskovalni grozd o podnebnih spremembah

Raziskave o podnebnih spremembah so se okrepile s poudarkom na posledicah za izvajanje denarne politike ter na razmerju med podnebnimi spremembami in finančnimi trgi.

Leta 2021 so se okrepile raziskave o podnebnih spremembah v skladu z željo ECB, da bi bolje razumela posledice podnebnih sprememb za denarno politiko, ter v skladu z okrepljeno zavezanostjo, da prispeva k politikam na področju zmanjševanja posledic podnebnih sprememb in prilagajanja, ob upoštevanju tveganj in učinkov, ki jih prinašajo podnebne spremembe in politike, s čimer želi ECB uresničiti svoje poslanstvo. Tako je v drugi polovici leta 2021 začel delovati raziskovalni grozd ESCB (Evropskega sistema centralnih bank) o podnebnih spremembah. Namen novega raziskovalnega grozda je spodbujati usklajevanje med raziskovalci iz centralnih bank EU in ECB z mesečnimi raziskovalnimi spletnimi seminarji, izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj ter z načrtovano letno delavnico. Raziskovalni grozd je leta 2021 sodeloval pri organizaciji srečanja na temo podnebnih sprememb v okviru letne delavnice za raziskovalne grozde ESCB. Čeprav so bile raziskave sprva usmerjene širše na ekonomiko podnebnih sprememb, se bodo osredotočale na vprašanja, ki so tesneje povezana z denarno politiko.[109]

Eno področje raziskav v ECB se osredotoča na posledice podnebnih sprememb za izvajanje denarne politike. Ena študija je denimo analizirala vpliv programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja na okolje.[110] Ugotovljeno je bilo, da je portfelj podjetniških obveznic bolj nagnjen k ogljično intenzivnim sektorjem kot tržni portfelj sektorskega delniškega kapitala. Medtem ko portfelj ECB večinoma odraža sektorsko strukturo obvezniških trgov, so ogljično intenzivni sektorji, kot so javne gospodarske službe in visokoogljične predelovalne dejavnosti, bolj odvisni od obvezniškega financiranja kot nizkoogljični sektorji (glej graf 8.1). Študija prispeva k tekočim razpravam o tem, ali naj se ECB odmakne od načela »tržne nevtralnosti«, po katerem sestava vrednostnih papirjev v portfelju odraža obvezniški trg, k pristopu, ki odraža realno gospodarstvo, tako da bi svoje nakupe prerazporedila v smeri podjetij v bolj zelenih sektorjih.

Drugo področje raziskav obravnava razmerje med finančnimi trgi in podnebnimi spremembami. Ena študija je pokazala, da je patentiranih inovacij nizkoogljičnih tehnologij v EU manj kot v izbranih podobnih državah in da so po državah članicah zelo velike razlike.[111] Velik del teh razlik je mogoče razložiti z naložbami v raziskave in razvoj ter z naložbami v zgodnji fazi na splošno. Te ugotovitve kažejo na izzive, s katerimi se sooča EU pri razvoju tehnologij za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb, saj izdatki za raziskave in razvoj na splošno ne dosegajo priporočil iz Lizbonske agende. Študija govori v prid javnofinančnim in denarnim politikam, ki podpirajo trge tveganega kapitala in naložbe v raziskave in razvoj na področju zelenih tehnologij.

Graf 8.1

Deleži gospodarskih sektorjev v programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja

(deleži sektorjev v skupnem obsegu)

Vir: Papoutsi, M., Piazzesi, M., in Schneider, M., »How unconventional is green monetary policy?«, Working Paper Series, ECB, v pripravi.
Opombe: Graf prikazuje deleže gospodarskih sektorjev v celotnem gospodarstvu in na obvezniškem trgu, skupaj s sektorskimi deleži obveznic, primernih za nakup v programu vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, in sektorskimi deleži obveznic, ki jih je ECB kupila v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Tržni deleži se merijo kot dohodek od kapitala po sektorjih, tj. dodana vrednost brez stroškov dela. Deleži obvezniških trgov kažejo skupno stanje obveznic. Deleži obveznic, primernih za nakup v programu vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, odražajo obveznice, ki izpolnjujejo kriterije za vključitev v program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Glede na ustroj vse sektorske delnice sestavljajo celoto.

8.2 Druge raziskovalne mreže

Zaključena je bila raziskovalna delovna skupina na področju denarne politike, makrobonitetne politike in finančne stabilnosti.

Leta 2021 je bila zaključena raziskovalna delovna skupina na področju denarne politike, makrobonitetne politike in finančne stabilnosti. Rezultat raziskav so bile številne analitične ugotovitve in implikacije, kar zadeva razmerje med denarno in makrobonitetno politiko. Delovna skupina je na primer analizirala kompromis med podporo kreditiranju gospodarstva in tveganji za finančno stabilnost. Medtem ko makrobonitetne politike, ki omejujejo sistemsko tveganje, ščitijo pred hudimi finančnimi recesijami, lahko negativno vplivajo z omejevanjem razpoložljivosti kreditov produktivnim gospodarskim dejavnostim v obdobjih gospodarske rasti. Instrumenti denarne politike, ki so sicer ključni pri podpiranju posredniške vloge bank, imajo lahko tudi neželene posledice, saj banke spodbujajo k prevzemanju tveganj.

Pri pravilnem umerjanju instrumentov za krepitev odpornosti finančnega sektorja bi bilo treba ta kompromis upoštevati, saj finančna trdnost bančnega sistema vpliva na transmisijo denarne politike.

Mreža PRISMA je preučevala heterogenost inflacije po dohodkovnih skupinah gospodinjstev.

Mreža za analizo mikropodatkov o oblikovanju cen (PRISMA) preučuje oblikovanje cen v posameznih podjetjih in v maloprodajnem sektorju z uporabo mikropodatkov o cenah. Leta 2021 je mreža analizirala heterogenost inflacije po gospodinjstvih, ki izhaja iz regionalnih okoliščin in razlik v potrošniški košarici gospodinjstev.

Ena od študij je preučevala vlogo heterogenosti inflacije po dohodkovnih skupinah gospodinjstev. Ugotovila je izrazite razlike med stopnjami inflacije, s katerimi se srečujejo posamezna gospodinjstva, kar je večinoma posledica idiosinkratičnega izbora proizvodov po kategorijah proizvodov. Gospodinjstva nižjega dohodkovnega razreda so se v zadnjem desetletju v povprečju srečevala z nekoliko višjo inflacijo. Vendar pa so razlike majhne ter se spreminjajo po državah in v času. Druga študija je zaključila, da so stopnje inflacije, s katerimi se srečujejo gospodinjstva višjega dohodkovnega razreda, bolj občutljive na denarno politiko.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je začela zbirati podatke za izvedbo redne ankete v letu 2021.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je začela zbirati podatke za izvedbo redne ankete v letu 2021. Raziskave na podlagi ankete so zaključile, da je program nakupa vrednostnih papirjev precej znižal stopnjo brezposelnosti na spodnjem koncu dohodkovne porazdelitve. Druga raziskava je preučevala posledice heterogenosti gospodinjstev za transmisijo denarne politike, kopičenje stanovanjskih in hipotekarnih posojil ter zadolževanje lastnikov stanovanj.

Redne raziskovalne mreže so še naprej usklajevale raziskave v okviru ESCB.

Redne raziskovalne mreže so še naprej usklajevale raziskave v okviru ESCB in vzdrževale odnose z akademskimi raziskovalci. Trije raziskovalni grozdi ESCB o »monetarni ekonomiji«, »mednarodni makroekonomiji, javnofinančni politiki, ekonomiji dela, konkurenčnosti in upravljanju EMU« ter »finančni stabilnosti, makrobonitetni regulaciji in mikrobonitetnem nadzoru« so organizirali delavnice o najbolj perečih temah na teh področjih, zlasti v zvezi s pandemijo. Raziskave so na primer pokazale, da je sprostitev makrobonitetnih blažilnikov podpirala kreditiranje gospodinjstev. Na še eni delavnici grozda je potekala razprava o srednjeročnih posledicah pandemije COVID-19 za prerazporeditve v trgovini in na trgih dela.

8.3 Konference in objave

Sodelovanje z akademskim svetom je še naprej nekoliko omejevala pandemija …

Sodelovanje z akademskim svetom je še naprej nekoliko omejevala pandemija. Medtem ko je večina redih konferenc in posvetovanj potekala prek spleta, so bili povečini manj obsežni kot v preteklih letih, vključno s forumom ECB o centralnem bančništvu, letno raziskovalno konferenco ECB in konferenco ECB o denarni politiki. Na teh konferencah so bile obravnavane dolgoročne posledice pandemije COVID-19 in možnosti odzivanja politik, predstavljene pa so bile tudi inovativne raziskave o transmisiji denarne politike in strukturi finančnih trgov. Med drugimi konferencami je bil v ECB organiziran prvi simpozij CEPR/EBRD/ECB o »podnebnih spremembah, financah in zeleni rasti«, ki je povezal oblikovalce politike in akademike s področij ekonomije in podnebnih znanosti, na 11. konferenci ECB o tehnikah napovedovanja pa so bile obravnavane metode za napovedovanje v izrednih časih.

… objavljanje pa je ostalo intenzivno.

Leta 2021 so strokovnjaki ECB v seriji delovnih zvezkov objavili 126 študij. Objavili so tudi več študij o politikah ali metodoloških študij v seriji občasnih zvezkov, seriji statističnih zvezkov in seriji razprav. V seriji občasnih zvezkov je bila leta 2021 med drugim objavljena serija študij, pripravljenih v delovnih skupinah v okviru pregleda strategije ECB. Številnim raziskovalnim aktivnostim ECB so sledile tudi objave člankov v strokovnih revijah, 14 člankov pa je bilo objavljenih v raziskovalnem biltenu ECB, namenjenem širši javnosti.

Okvir 10
Javnofinančna pomoč med pandemijo – spoznanja iz nove ankete ECB o pričakovanjih potrošnikov

Pandemija koronavirusa je ekonomsko in finančno zelo različno vplivala na gospodinjstva in potrošnike, in sicer odvisno od njihovega osebnega in ekonomskega položaja.[112] Znano je, da so bile potrebe gospodinjstev po finančni pomoči različne po državah, gospodarskih sektorjih, vrstah zaposlitve in demografskih značilnostih, kot sta družina in starševstvo.

Raznolika narava posledic pandemije je predstavljala ogromen izziv za učinkovito ciljno usmerjanje javnofinančne pomoči. Nacionalne vlade v euroobmočju zagotavljajo obsežno finančno pomoč gospodinjstvom v različnih oblikah. Ukrepi segajo od tradicionalnih socialnovarstvenih ukrepov, na primer samodejni stabilizatorji in obstoječi programi socialne pomoči, do dohodkovne podpore v času pandemije, vključno s stvarno pomočjo (npr. podaljšano otroško varstvo). Vlade so poleg tega zagotavljale pomoč gospodinjstvom posredno s subvencioniranjem podjetij, na primer z neposrednimi subvencijami za zaposlene ter poroštvi in moratoriji za posojila.

Nova anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov se je leta 2021 izkazala kot dragocen vir informacij za spremljanje ekonomskih učinkov teh ukrepov. Razgovori, opravljeni v okviru ankete o pričakovanjih potrošnikov, ki so temeljili na reprezentativnih vzorcih gospodinjstev v šestih največjih gospodarstvih euroobmočja (Belgiji, Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji in na Nizozemskem), so potekali mesečno prek interneta ter so pravočasno zagotavljali mednarodno primerljive podatke. Anketa se je v pilotni fazi začela izvajati januarja 2020 in je v drugi polovici leta 2021 začela nadaljnjo razvojno fazo, dela pa so se nadaljevala tudi leta 2022. V tej fazi bosta uvedena širši vzorec in širše pokrivanje po državah, saj bo anketa zajela še pet dodatnih držav euroobmočja.

Graf A

Vrste državne pomoči zaradi pandemije leta 2020

(odstotek anketirancev, ki so navedli, da so prejeli podporo, po vrstah podpore)

Vir: Podatki iz ankete o pričakovanjih potrošnikov, zbrani decembra 2020.
Opomba: Tehtano povprečje. Anketiranci so odgovarjali na vprašanje: »Države v odziv na izbruh koronavirusa (COVID-19) sprejemajo politike za pomoč gospodinjstvom, delavcem in podjetjem. Navedite, ali je vaše gospodinjstvo od januarja 2020 prejelo tako pomoč v katerikoli obliki.« Izbrali so lahko več odgovorov s seznama neposrednih in posrednih ukrepov pomoči, kot je prikazano na vodoravni osi v grafu.

Anketa o pričakovanjih potrošnikov je omogočila oceno, kako je bila državna pomoč razdeljena po posameznih gospodinjstvih, katere vrste pomoči so bile na voljo in kaj so gospodinjstva menila o teh javnofinančnih ukrepih. Pokazalo se je na primer, da so bili ukrepi zelo ciljno usmerjeni in so podprli gospodinjstva, ki so pomoč najbolj potrebovala. Kot je prikazano v grafu A, je nekaj manj kot 30% gospodinjstev v euroobmočju navedlo, da so prejela določeno obliko državne pomoči, ostala gospodinjstva pa so navedla, da pomoči niso prejela. Bistveno večji delež anketirancev, ki so prejeli pomoč, je bil iz gospodinjstev iz dveh najnižjih dohodkovnih kvintilov.[113] Najpomembnejša vrsta pomoči so bila plačila za izgubljeni dohodek iz zaposlitve, ki jih je prejelo okoli 6% anketirancev.

Gospodinjstva so odgovarjala tudi na vprašanje, kako primerni se jim zdijo ukrepi javnofinančne pomoči za njihov finančni položaj, ne glede na to, ali so tako pomoč v kakršnikoli obliki prejeli ali ne. Rezultati so pokazali pozitivno povezavo med dojemanjem ukrepov in potrošnjo gospodinjstev, kot je na primer prikazano v grafu B o potrošnji za nakup počitnic in netrajnega blaga. Raziskava na podlagi teh podatkov iz ankete je tudi pokazala, da je lahko takšno dojemanje pomemben dejavnik pri stabilizaciji potrošnje. Gospodinjstva, ki so menila, da so državni ukrepi primerni, ponavadi trošijo več, zlasti za večje nakupe, kot so počitniški paketi ali avtomobili, kar kaže, da imajo bolj optimističen pogled na dohodkovne obete, prihodnji dostop do kreditov in finančno blaginjo.[114] Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi pri gospodinjstvih, ki niso prejela nobene državne pomoči, kar kaže, da imajo lahko javnofinančni ukrepi širše posledice ter da lahko vplivajo na ravnanje vseh gospodinjstev in ne samo ciljnih ali dejanskih prejemnikov.

Graf B

Ocenjena ustreznost državne pomoči ob pandemiji in potrošnja

(os x: povprečna ocenjena primernost od 0 – »zelo slaba« do 10 – »zelo dobra«; os y: slika (a) delež anketirancev, ki so v preteklem mesecu kupili počitnice; slika (b) zabeležena potrošnja netrajnega blaga v preteklem mesecu).

Vir: Anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov.
Opombe: Anketiranci so odgovarjali na vprašanje: »Države v odziv na izbruh koronavirusa (COVID-19) sprejemajo ukrepe finančne pomoči. Kako ocenjujete ustreznost teh ukrepov za finančni položaj vašega gospodinjstva?« Ukrepe so ocenjevali od 0 (zelo slabi) do 10 (zelo dobri). Skupna potrošnja netrajnega blaga se ugotavlja z naslednjim vprašanjem, ki se o potrošnji gospodinjstev v preteklem mesecu zastavi vsako četrtletje: »Koliko je vaše gospodinjstvo <prejšnji mesec> potrošilo za blago in storitve za vsako od posameznih spodaj naštetih komponent?« Anketirancem je bilo vsak mesec zastavljeno tudi podobno vprašanje o večjih nakupih (na primer počitnice) v preteklih 30 dneh: »Kaj od naslednjega ste kupili v preteklih 30 dneh? Izberite vse ustrezne odgovore.« Zadnji podatki so za oktober 2021.

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB, predstavlja informacije o mnenjih ECB in primerih neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ter poroča o spremljanju skladnosti s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Sodišče Evropske unije je na podlagi Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije okrepilo položaj guvernerjev nacionalnih centralnih bank.

Sodišče Evropske unije je na zasedanju v velikem senatu 30. novembra 2021 prvič pojasnilo Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije v zvezi z guvernerji nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic. Vprašanje za predhodno odločanje je bilo zastavljeno v okviru kazenskega postopka zoper nekdanjega guvernerja centralne banke Latvijas Banka zaradi kaznivega dejanja korupcije in pranja denarja (zadeva C-3/20). Sodba je pomembna z več vidikov. Prvič, Sodišče je pojasnilo, da guvernerji NCB uživajo imuniteto pred sodnimi postopki za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti kot člani organa ECB, podobno kot uradniki in drugi uslužbenci Unije. Sodišče je ponovilo, da je za položaj guvernerja NCB značilna dvojna funkcija, ki se odraža v hibridnem statusu, in sicer nacionalnega organa in člana organa ECB (glej tudi združeni zadevi C-202/18 in C-238/18, Rimšēvičs in ECB proti Republiki Latviji). Drugič, imuniteta pred sodnimi postopki ni omejena na sodne postopke, ampak lahko vključuje kazenske preiskave. Tretjič, če nacionalni organ na katerikoli stopnji kazenske preiskave ugotovi, da bi lahko obravnavano dejanje storil guverner NCB pri opravljanju uradnih dolžnosti kot član organa ECB, se mora posvetovati z ECB. Če ECB meni, da je bilo dejanje dejansko storjeno v tej funkciji, mora nacionalni organ zahtevati, da ECB guvernerju NCB odvzame imuniteto. ECB mora sama presoditi, ali je tak odvzem v nasprotju z interesi Unije. Četrtič, dejanja goljufije, korupcije in pranja denarja so zunaj okvira funkcij člana organa ECB. Petič, dokazi, zbrani v kazenski preiskavi zoper guvernerja NCB, ki ima imuniteto, se lahko uporabijo v kazenskem postopku zoper tega guvernerja za dejanja, za katera imuniteta ne velja, ali zoper druge osebe. In nazadnje, zloraba kazenske preiskave ali postopka za dejanja, za katera imuniteta ne velja, so v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja.

Sodišče se je strinjalo z ECB, da je ocena ECB, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, pripravljalni akt v postopku reševanja, zato ni predmet ločenega sodnega preskusa.

Sodišče je 6. maja 2021 sprejelo sodbo v pritožbenem postopku v zvezi z dopustnostjo ničnostne tožbe zoper ugotovitev, da kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla v skladu s členom 18(1)(a) Uredbe št. 806/2014 (združeni zadevi C-551/19 P in C-552/19 P, ABLV Bank AS in drugi proti ECB). Ocena, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, je korak v postopku reševanja iz člena 18 navedene uredbe, po katerem morajo biti za sprejetje sheme za reševanje izpolnjeni trije kumulativni pogoji, in sicer, da (i) kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla, (ii) ne obstaja razumna verjetnost, da bi lahko kakršnikoli alternativni ukrepi preprečili propad tega subjekta v razumnem času, in (iii) je ukrep za reševanje potreben zaradi javnega interesa. Oceno prvega pogoja lahko zagotovi ECB ali Enotni odbor za reševanje (EOR), oceno drugega in tretjega pogoja pa EOR.

Sodišče Evropske unije je potrdilo zaključke Splošnega sodišča in njegove sklepe v zadevah T-281/18 in T-283/18, da so ničnostne tožbe zoper oceno ECB, da kreditna institucija propada ali bo verjetno propadla, nedopustne. Sodišče je pritrdilo trditvam ECB in ugotovilo, da so ocene, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, pripravljalni ukrepi za postopek reševanja, ki nimajo zavezujočega pravnega učinka, ki bi lahko spremenil pravni položaj kreditne institucije. Po mnenju Sodišča se mora postopek reševanja šteti za »zapleten upravni postopek, v katerem sodeluje več organov in v katerem je lahko le končni rezultat, ki izhaja iz izvajanja pristojnosti EOR, predmet sodnega nadzora« pred sodišči Unije. Ocena ECB, da subjekt propada ali bo verjetno propadel, torej ni predmet ločenega sodnega nadzora, vendar je lahko predmet incidenčnega nadzora v okviru sodnih postopkov zoper sklep EOR o zaključku postopka iz člena 18 Uredbe št. 806/2014.

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na portalu EUR-Lex. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije. ECB je leta 2021 sprejela osem mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 32 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

Nedvomni in pomembni primeri neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja.

Zabeleženi so bili trije primeri neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov,[115] ki so se nanašali na nacionalno pravo. Prvi primer se je nanašal na spremembo litovskega zakonika o delu, po katerem se plača in druga plačila iz delovnega razmerja nakažejo na bančni račun, ki ga navede zaposleni. V skladu s preteklimi mnenji ECB, v katerih se zahteva izpolnjevanje zahteve o sorazmernosti, se je štelo, da je ta zadeva nedvomna in pomembna zaradi morebitnega omejevalnega učinka, med drugim na plačilna sredstva v Litvi. Drugi primer se je nanašal na spremembo poljskega zakona o dohodnini, s katero so bile med drugim sprejete nekatere omejitve gotovinskih plačil za potrošnike in podjetja. V skladu s preteklimi mnenji ECB se je štelo, da je ta zadeva nedvomna in pomembna zaradi morebitnega omejevalnega učinka, med drugim na plačilna sredstva na Poljskem. Tretji primer se je nanašal na španski zakon o ukrepih za preprečevanje davčnih goljufij in boj proti njim, ki je določil, da lahko gotovinska plačila fizičnih oseb, kadar ne opravljajo svojega poklica in ne nastopajo kot podjetja ter so davčni rezidenti Španije, osebam pri opravljanju njihovega dela ali ki nastopajo kot podjetja, znašajo največ 1.000 EUR. V skladu s preteklimi mnenji ECB se je štelo, da je ta zadeva nedvomna in pomembna zaradi morebitnega škodljivega učinka na sistem gotovinskih plačil v Španiji.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih pravnih predpisov EU.

ECB je sprejela sedem mnenj o predlogih glede inovacij na področju digitalnih financ, zelenega financiranja in umetne inteligence (AI). Nanašala so se na regulacijo kriptosredstev, kibernetsko varnost in digitalno operativno odpornost finančnega sektorja, pilotno ureditev za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence, poročanje podjetij o trajnostnosti in zelene obveznice ter zagotavljanje in uporabo sistemov umetne inteligence v kreditnih institucijah. Ta mnenja so vsebovala široka opažanja o posledicah inovacij za denarno politiko, tržne infrastrukture in plačila, bonitetni nadzor kreditnih institucij in finančno stabilnost. ECB je sprejela tudi mnenje, ki svari pred predlogom EU, ki zahteva uporabo referenčnih deviznih tečajev eura v ECB pri storitvah menjave valut.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov.

ECB je sprejela mnenja o valutnih vprašanjih in plačilnih sredstvih, vključno z izdajo eurskih bankovcev in kovancev in njihovim dajanjem v obtok v Latviji, obveznostjo sprejemanja gotovinskih plačil na Danskem in Poljskem, zaščito eurskih bankovcev in kovancev pred ponarejanjem na Irskem ter pravilih zaokroževanja za plačila v eurocentih na Slovaškem.

ECB je sprejela več mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki se nanašajo na regulacijo in nadzor nad plačili oziroma sistemi poravnave vrednostnih papirjev v Italiji, Latviji, Litvi in na Madžarskem.

ECB je sprejela številna mnenja o osnutkih nacionalnih predpisov o nacionalnih centralnih bankah (NCB), med drugim: o novih nalogah Banco de España, ki se nanašajo na nadzor kreditnih institucij pri izdajanju kritih obveznic in na izpolnjevanje zahtev o enotnem območju plačil v eurih (SEPA) s strani uporabnikov plačilnih storitev; o skladnosti statuta Българска народна банка (Bolgarske narodne banke) z zahtevami o neodvisnosti centralne banke; o obsežni reformi Latvijas Banke, s katero se posodablja njena struktura upravljanja in določa vključitev funkcij nadzora in reševanja v centralno banko; o odgovornosti Eesti Pank za estonski organ za finančni nadzor (Finantsinspektsioon); o potrebi, da se nacionalne centralne banke plačujejo v skladu s prepovedjo denarnega financiranja za izvajanje nalog države, kakršne so nova naloga Central Bank of Cyprus, povezana z nacionalno obrambno pripravljenostjo, naloge Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland v zvezi s kovanci in naloge Österreichische Nationalbank v zvezi z avstrijskim javnofinančnim svetovalnim odborom (Fiskalrat); o specifikaciji pooblastila Magyar Nemzeti Bank za okoljsko trajnostnost; o spodbujanju madžarskih organov oblasti, naj Magyar Nemzeti Bank ne podelijo naloge izdajanja posojil za energetsko učinkovitost neposredno potrošnikom; o skladnosti prepovedi denarnega financiranja posojil Narodowy Bank Polski poljskemu bančnemu jamstvenemu skladu; o krepitvi pravne varnosti operacij dajanja posojil Narodowy Bank Polski; o skladnosti z novimi nalogami načrtovanja za primer izrednih dogodkov Central Bank of Cyprus z zahtevami iz Pogodbe; o skladnosti prispevkov Banca d’Italia in Österreichische Nationalbank za sodelovanje Italije in Avstrije v programih, povezanih z MDS, s prepovedjo denarnega financiranja; o predlogu, da Banka Slovenije nadzoruje skladnost kreditnih institucij z zakonskimi zahtevami glede prestrukturiranja posojil v švicarskih frankih; o sodelovanju Central Bank of Cyprus pri spremljanju ciprske državne jamstvene sheme za kreditne institucije med pandemijo COVID-19; o učinku zahtev o svobodi obveščanja na Österreichische Nationalbank in o zahtevah za obvezne rezerve Narodowy Bank Polski.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov o statističnih zadevah, vključno s podatki iz mednarodnih skupin podjetij v Nemčiji; o vzpostavitvi nacionalne matične številke podjetij in registra osnovnih podatkov o podjetjih v Nemčiji; o zbiranju statističnih podatkov o čezmejnih storitvah v Avstriji; o zbiranju statističnih podatkov v Latviji in o poročanju podatkov v zvezi s krediti v Belgiji.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov o bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, med drugim: o učinku zahtev o svobodi obveščanja v Avstriji; o učinku okvira preglednosti na Portugalskem za pogodbe, v okviru katerih se uporabljajo javna sredstva, za varstvo zaupnih nadzorniških podatkov; o odloženih terjatvah za davek grških kreditnih institucij; o ustanovitvi estonskih kreditnih institucij z ustanovnim kapitalom 1–5 milijonov EUR; o skladnosti državne revizije estonskega organa za finančni nadzor z neodvisnostjo bančnega nadzora; o odobritvi izdajanja kritih obveznic finskih in španskih kreditnih institucij; o roku za estonski organ za finančni nadzor ali ECB za izvedbo ocene primernosti članov upravnega odbora in nosilcev ključnih funkcij v estonskih kreditnih institucijah; o nadzoru ureditev zunanjega izvajanja, ki so jih sprejele nemške kreditne institucije; o uvedbi novih podlag za začetek postopka odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev slovenskim kreditnim institucijam in o priznanju dokončnega pobota kot dejavnika zmanjševanja tveganja za kreditne institucije na podlagi latvijske zakonodaje.

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih predpisov o finančni stabilnosti, med drugim o sodelovanju Helenskega sklada za finančno stabilnost pri povečanju kapitala grških kreditnih institucij razen preventivne dokapitalizacije ali reševanja; o makrobonitetnem mandatu in kompletu orodij Latvijas Banka; o prestrukturiranju posojil v švicarskih frankih v Sloveniji; o regulaciji neskladja v ročnostni strukturi madžarskih kreditov in o izvršljivosti pogodb o dokončnem pobotu v Latviji.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU upoštevajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Taki nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Prepovedi, določene v členih 123 in 124 Pogodbe, so se na splošno upoštevale.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala v letu 2021, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

ECB bo še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank leta 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z irsko družbo za reševanje bank (IBRC), v centralni banki Banc Ceannais na hEireann/Central Bank of Ireland med letom 2021 s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem je korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev. Z nadaljnjo ustrezno dinamiko prodaje bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.

Financiranje obveznosti, ki jih ima javni sektor do Mednarodnega denarnega sklada (MDS), s strani nacionalnih centralnih bank se ne šteje za denarno financiranje, če to privede do terjatev do tujine, ki imajo vse značilnosti rezervnih imetij. Toda finančne donacije, ki jih je več nacionalnih centralnih bank zagotovilo prek MDS za odpis dolga močno zadolženim revnim državam, ne privedejo do terjatev do tujine. Takšna oblika finančnih prispevkov nacionalnih centralnih bank k pobudam MDS zato ni skladna s prepovedjo denarnega financiranja ter terja korektivno ukrepanje.

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

ECB je tudi v letu 2021 vzdrževala tesen dialog s svojimi evropskimi in mednarodnimi partnerji. Odnos ECB z Evropskim parlamentom je temelj njenega okvira demokratične odgovornosti. ECB je vse leto tesno sodelovala z Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) prek rednih zaslišanj, izmenjav dopisov ter dodatnih sestankov v zvezi s pregledom strategije in digitalnim eurom. Kar zadeva sodelovanje s partnerji zunaj Evrope, je ECB konstruktivno sodelovala v dialogu s finančnimi ministri in centralnimi bankami držav skupine G20 ter v razpravah v Mednarodnem denarnem skladu (MDS), ki so bile relevantne za centralne banke in osredotočene zlasti na odzive politike za pospešitev svetovnega okrevanja po pandemiji COVID-19. ECB je prispevala tudi strokovno znanje in poglede v zvezi s skupnimi stališči, ki so jih v mednarodnih forumih sprejele Evropska unija ali države euroobmočja. Prelomen dogodek za podporo svetovnemu gospodarstvu je bila nova splošna dodelitev posebnih pravic črpanja, ki jo je odobril MDS, Eurosistem pa je prispeval z zagotavljanjem, da je prostovoljni trg izmenjave posebnih pravic črpanja deloval dobro.

10.1 Demokratična odgovornost ECB

Neodvisnost mora spremljati ustrezna raven demokratične odgovornosti.

Neodvisnost, ki je Evropski centralni banki dodeljena v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), ji omogoča, da svojo nalogo vzdrževanja cenovne stabilnosti izpolnjuje brez političnega vmešavanja. Neodvisnost mora spremljati ustrezna raven demokratične odgovornosti, Pogodba pa določa, da je ECB odgovorna predvsem Evropskemu parlamentu kot telesu, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki državljanov EU. Za ECB je bilo in je še naprej odločilnega pomena učinkovito izpolnjevanje njenih obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo do Evropskega parlamenta. Dvosmerni dialog, vzpostavljen z Evropskim parlamentom, omogoča ECB, da predstavnikom državljanov razloži svoja dejanja in prisluhne njihovim skrbem. Prakse ECB na področju demokratične odgovornosti so se razvijale fleksibilno in so presegale zahteve iz člena 284(3) PDEU. Dopolnjuje jih sodni preskus Sodišča Evropske unije.

Sodelovanje z Evropskim parlamentom

Predsednica ECB se je v letu 2021 udeležila štirih rednih obravnav pred odborom ECON in februarja sodelovala na plenarni razpravi o Letnem poročilu ECB 2019. Podpredsednik je aprila 2021 odboru ECON predstavil Letno poročilo ECB 2020. ECB je objavila povratne informacije na pripombe Evropskega parlamenta, ki jih je ta podal v svoji resoluciji o Letnem poročilu ECB 2019. V letu 2021 je odgovorila tudi na 46 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta.

Poleg rednega sodelovanja je ECB tesno sodelovala z odborom ECON tudi v zvezi s pregledom strategije in digitalnim eurom (glej okvir 11). Delegacija članov odbora ECON se je februarja udeležila letnega obiska v ECB, ki je leta 2021 potekal v virtualni obliki. Poleg tega je ECB v maju organizirala še en virtualni obisk v zvezi s pregledom strategije, in sicer v okviru dogodkov, na katerih je prisluhnila javnosti, in v zvezi z digitalnim eurom s predsednico ECB ter članoma Izvršilnega odbora Phillipom Laneom in Fabiom Panetto. Po objavi rezultatov pregleda strategije 8. julija je organizirala tudi sestanek z odborom ECON, na katerem je pojasnila novo strategijo denarne politike in odgovorila na vprašanja članov odbora.

Zadnja anketa Eurobarometra je pokazala, da 79% anketirancev v euroobmočju podpira euro, 47% pa jih zaupa ECB,[116] kar je pri obeh kazalnikih več kot pred pandemijo (jeseni 2019) in pozitivno primerljivo s preteklimi kriznimi obdobji. Zvišanje kazalnikov pomeni, da državljani prepoznavajo delo, ki ga je ECB opravila pri odzivanju na krizo zaradi pandemije in pri izboljšanju svojih praks komuniciranja z državljani. ECB si bo še naprej prizadevala vzdrževati konstruktivni dialog z Evropskim parlamentom in državljani, da bi jim pojasnila svoje odločitve in prisluhnila njihovim skrbem.

10.2 Mednarodni odnosi

G20

ECB je konstruktivno sodelovala v pobudah skupine G20, katerih cilj je bil reševanje koronavirusne krize, podnebnih sprememb in vprašanj v zvezi s finančnim sektorjem.

Finančni ministri in guvernerji držav skupine G20 so ob več priložnostih ponovili, da bodo za odzivanje na pandemijo COVID-19 še naprej uporabljali vsa razpoložljiva orodja, dokler bo to potrebno. Glede prihodnosti je skupina G20 poudarila potrebo po vse bolj ciljno usmerjeni podpori vključujočemu, digitalnemu, zelenemu in trajnostnemu okrevanju ter podprla večletni prostovoljni načrt za trajnostno financiranje. Kar zadeva druga vprašanja v zvezi s finančnim sektorjem, je skupina G20 začela izvajati načrt za izboljšanje čezmejnih plačil ter vodila razprave o centralnobančnih digitalnih valutah in globalnih stabilnih kriptokovancih. Poudarila je tudi, da je treba okrepiti odpornost sektorja nebančnega finančnega posredništva, vključno s skladi denarnega trga, in podprla zadevne delovne programe Odbora za finančno stabilnost. Prav tako je podprla prelomni dogovor v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj o reformi mednarodne obdavčitve. Kar zadeva podporo ranljivim državam, si je skupina G20 prizadevala odpraviti dolžniško ranljivost s skupnim okvirom za obravnavo dolga po preteku pobude za začasno opustitev servisiranja dolga.

MDS in mednarodna finančna arhitektura

MDS je sprejel nove pobude za podporo svojim članicam pri spopadanju s posledicami pandemije.

MDS je imel še naprej osrednjo vlogo v odzivu mednarodne skupnosti na pandemijo, pri čemer je svojo skupno podporo v obliki posojil od marca 2020 razširil na skoraj polovico svojih članic, zlasti na države z nizkim nacionalnim dohodkom. Čeprav je bilo posojanje obsežno, so bila sredstva MDS še naprej ustrezna, še vedno pa so se stalno spremljala. Prelomen dogodek za svetovno gospodarstvo se je zgodil poleti 2021, ko je MDS odobril splošno dodelitev posebnih pravic črpanja v rekordno visokem znesku (glej okvir 12). Na letnih zasedanjih v letu 2021 je bil dosežen tudi splošen dogovor, da se posebne pravice črpanja prostovoljno preusmerijo iz članic z močno zunanjo pozicijo v korist držav z nizkim nacionalnim dohodkom in ranljivih držav s srednjim nacionalnim dohodkom, med drugim prek novega odpornostnega in trajnostnega sklada (RST), ki ga bo upravljal MDS ter naj bi bil oblikovan in vzpostavljen v bližnji prihodnosti. Da bi lahko centralne banke ESCB posojale posebne pravice črpanja skladu RST, bo treba zagotoviti, da bodo imele te pravice značaj rezervnih sredstev, kar pomeni zadostno likvidnost in majhno kreditno tveganje terjatev centralnih bank.

Glede na vpliv pandemije na stanje dolga v številnih državah je MDS še naprej izvajal načrt svojega dela na področju dolga. Sklop priporočil, vključenih v poročilo delovne skupine Odbora ESCB za mednarodne odnose o vlogi MDS pri prestrukturiranju državnega dolga, je bil dragocen prispevek k reviziji politik MDS v zvezi z dolgom, zlasti politik glede posojanja državam, ki zamujajo z odplačevanjem dolgov.

Z okrevanjem držav po krizi se bo pomen nadzora, ki ga izvaja MDS, povečal, saj bodo države iskale nasvete glede prehoda na zeleno, vključujoče in digitalno okrevanje. V ta namen je MDS v maju 2021 dokončal celovito revizijo nadzora ekonomskih politik in revizijo programa ocene finančnega sektorja. Pripravil je tudi strategijo v zvezi z izzivi denarne politike, povezanimi s podnebnimi spremembami. V letu 2022 bo MDS zaključil revizijo svojega institucionalnega stališča o liberalizaciji in upravljanju kapitalskih tokov iz leta 2012 (na podlagi katerega je mogoče v določenih okoliščinah uporabiti ukrepe za upravljanje kapitalskih tokov).

Okvir 11
Sodelovanje z evropskimi oblikovalci politik pri projektu digitalnega eura

Sodelovanje med evropskimi organi in institucijami, pri katerem se upoštevajo njihove pristojnosti in neodvisnost, bo eden ključnih dejavnikov za uspeh projekta digitalnega eura. Evropski parlament in druge institucije EU so pozdravili delo Eurosistema v zvezi z digitalnim eurom,[117] ECB pa je tesno sodelovala z oblikovalci politik EU, kar se je od začetka faze proučevanja v okviru projekta digitalnega eura okrepilo.[118] Z redno izmenjavo stališč o pomembnih vprašanjih glede zasnove in vidikih digitalnega eura, relevantnih za oblikovanje politik, se bo še naprej zagotavljalo upoštevanje stališč Evropskega parlamenta in drugih evropskih oblikovalcev politik v razpravah v okviru Eurosistema.[119] O morebitnih potrebnih spremembah pravnega okvira EU bosta sozakonodajalca Unije odločila na predlog Evropske komisije.

Z Evropsko komisijo trenutno poteka sodelovanje na tehnični ravni. Od januarja 2021 ECB in službe Evropske komisije ob upoštevanju svojih pristojnosti in neodvisnosti, predvidenih v Pogodbah, skupaj na tehnični ravni pregledujejo široko paleto političnih, pravnih in tehničnih vprašanj, ki se zastavljajo zaradi morebitne uvedbe digitalnega eura.[120] Združena skupina se je izkazala za koristen forum za izmenjavo in usklajevanje stališč o vidikih digitalnega eura.

ECB si je stališča o digitalnem euru vse leto 2021 izmenjevala z Evropskim parlamentom. Član Izvršilnega odbora Fabio Panetta je o delu ECB v zvezi z digitalnim eurom aprila in novembra razpravljal z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve (ECON).[121] Redne predstavitve predsednice ECB, plenarna razprava o resoluciji Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB za leto 2020 in virtualni obisk članov odbora ECON v ECB so poslancem Evropskega parlamenta ponudili dodatne priložnosti za seznanitev s projektom digitalnega eura. Poleg tega je predsednica ECB stališča ECB o digitalnem euru predstavila v odgovorih na več pisnih vprašanj poslancev.[122]

Finančni ministri držav euroobmočja so o euru kot digitalni valuti razpravljali ob več priložnostih. Euroskupina je digitalni euro obravnavala v aprilu in juliju 2021, ko je bilo dogovorjeno, da bodo v okviru skupine potekale redne razprave o posledicah digitalnega eura.[123] Prva od teh ministrskih razprav je potekala v novembru 2021, osredotočena pa je bila na cilje politike in načine uporabe digitalnega eura v globalnem kontekstu ter pripravljena v okviru tehničnega seminarja z državami članicami.[124]

Okvir 12
Nova dodelitev posebnih pravic črpanja z vidika Eurosistema

Da bi zadostili dolgoročnim svetovnim potrebam po rezervah, povečali svetovno likvidnost in državam pomagali pri boljšem spopadanju s krizo zaradi pandemije, je začela 23. avgusta 2021 veljati nova splošna dodelitev posebnih pravic črpanja (SDR)[125] v vrednosti okrog 650 milijard USD, ki jo je odobril Mednarodni denarni sklad (MDS). S to dodelitvijo se je skupni znesek obstoječih SDR približno potrojil. Vse države članice MDS, vključno z vsemi državami EU, so prejele SDR sorazmerno glede na vplačane kvote v MDS. ECB posebnih pravic črpanja ni prejela, saj ni članica MDS, ker pa je predpisana imetnica posebnih pravic črpanja, lahko izvršuje transakcije z njimi.

Države lahko SDR hranijo kot del svojih rezerv ali jih pretvorijo v prosto uporabljive valute. Taka pretvorba se opravi večinoma na trgu s SDR, ki ga zagotavljajo tiste članice MDS, ki so privolile v to, da bodo kupovale in prodajale SDR, ter so podpisale prostovoljni dogovor o trgovanju. MDS deluje kot posrednik pri povezovanju prodajalcev in kupcev SDR. Dobro delujoči trg s SDR podpira cilj nove dodelitve. Pred dejansko dodelitvijo so se zato centralne banke Eurosistema dogovorile, da bodo svoj prostovoljni dogovor o trgovanju revidirale, s čimer naj bi sorazmerno povečale skupno absorpcijsko sposobnost in več operativnih značilnosti prilagodile v smeri večjega poenotenja znotraj Eurosistema. Gladko delujoči prostovoljni dogovori o trgovanju bi bili ključni tudi za učinkovitost odpornostnega in trajnostnega sklada, ki ga bo upravljal MDS ter naj bi bil oblikovan in vzpostavljen v bližnji prihodnosti.

Do konca leta 2021 je prostovoljni dogovor o trgovanju vzpostavilo 35 držav članic MDS (vključno s 17 državami euroobmočja, pri čemer sta nov dogovor pred kratkim podpisali Litva in Estonija) in ena predpisana imetnica (ECB), kar zagotavlja skupno nakupno zmogljivost[126] v višini 240 milijard SDR in prodajno zmogljivost v višini 123 milijard SDR. Eurosistem ima tako povezovalno vlogo v globalnih prizadevanjih za krepitev likvidnosti in spodbujanje okrevanja po pandemiji.

11 Dobro upravljanje ter večja socialna in okoljska trajnostnost v ECB

ECB se je leta 2021 zavezala, da bo začela celoviteje poročati o okoljskih, socialnih in upravljavskih trajnostnih temah, ki so relevantne za notranje in zunanje deležnike. Tako se je začelo delo, da se razširi obstoječi okvir ECB za okoljsko poročanje, ki bo vključeval tudi upravljavska, socialna in kadrovska vprašanja, ob upoštevanju zahtev iz direktive o nefinančnem poročanju.[127]To poglavje na kratko predstavlja pristop ECB k omenjenim temam, ki so bile ugotovljene v procesu ocenjevanja pomembnosti. Ta proces je bil ključen za opredelitev vsebine poročanja ter obenem daje podlago prihajajoči reviziji poslovne strategije ECB, katere cilj je trajnostna vprašanja še bolj vplesti v upravljanje organizacije.

11.1 Upravljanje trajnostnosti ter s tem povezani učinki in tveganja

ECB je leta 2021 opredelila ključne trajnostne teme s pomočjo procesa ocenjevanja pomembnosti, ki ga je usklajevala interna delovna skupina, v kateri so sodelovala relevantna področja iz celotne organizacije. V prvem delu ocenjevanja so bile izbrane trajnostne teme na podlagi obstoječih smernic, standardov in referenčnih vrednosti, ki opredeljujejo trajnostnost, ter na podlagi analize konteksta ECB in pričakovanj relevantnih deležnikov. V drugem delu ocenjevanja je potekalo aktivno sodelovanje z notranjimi in zunanjimi partnerji, med katerimi so bili predstavniki nacionalnih centralnih bank, evropskih institucij in nekaterih ključnih zunanjih ponudnikov storitev Evropski centralni banki.

ECB je v letu 2021 izvedla prvi proces ocenjevanja pomembnosti, da bi opredelila ključne okoljske, socialne in upravljavske teme, ki so za organizacijo pomembne.

Relevantnost (oz. pomembnost) tem je bila ocenjena ob upoštevanju notranjih in zunanjih vidikov o tem, kako trajnostna vprašanja vplivajo na organizacijo in kako organizacija vpliva na družbo in okolje. Ugotovljene pomembne teme so bile nato predstavljene Izvršilnemu odboru, na njihovi podlagi pa so bile opredeljene ključne teme poročanja v letnem poročilu (glej sliko 11.1).

Slika 11.1

Pomembne trajnostne teme v ECB

Vir: ECB.

ECB se s trajnostnimi tveganji ukvarja tudi v okviru sistema upravljanja operativnih tveganj. Kot je podrobneje opisano v poglavju o upravljanju tveganj v zaključnem računu ECB, je upravljanje operativnih tveganj sestavni del strukture upravljanja ECB.[128] ECB je vzpostavila takšne procese upravljanja, ki omogočajo učinkovito obvladovanje vseh operativnih tveganj, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji in priložnostmi.

V praksi se okoljska, socialna in upravljavska tveganja in priložnosti med drugim upoštevajo v letnem procesu aktualiziranja tveganj in odpornosti. Odražajo se v okoljskem presejanju novih dogajanj, ki služi kot podlaga za razprave z višjim vodstvom. Upoštevajo se tudi pri ugotavljanju, ocenjevanju, odzivanju, poročanju in spremljanju operativnih tveganj, incidentov in kontrol s strani posameznih poslovnih področij, bodisi v okviru letnega procesa ali priložnostno med letom v okviru vsakodnevnega upravljanja.

11.2 Krepitev poklicne etike in integritete

ECB je med zaposlenimi aktivno spodbujala ozaveščenost o poklicni etiki.

ECB je razvila nove pobude, med katerimi so teden ozaveščenosti o poklicni etiki, odprti dnevi poklicne etike za nove zaposlene in specializirana usposabljanja, da bi zaposlenim bolj učinkovito in trajno približala pravila o etiki, pri čemer so vsi novi zaposleni zaključili obvezen e-tečaj o poklicni etiki. S temi pobudami se je dodatno okrepil obstoječi okvir poklicne etike za vse zaposlene, ki je temelj zavezanosti ECB, da spodbuja integriteto, dobro korporativno upravljanje in najvišje etične standarde. Zaposleni v ECB so seznanjeni z obstoječim okvirom in ga uporabljajo: Služba za skladnost s predpisi in upravljanje (organ, ki je odgovoren za spremljanje skladnosti ECB s pravili poklicne etike in korporativnega upravljanje) je leta 2021 odgovorila na več kot 2.000 vprašanj o najrazličnejših temah, pri čemer so vprašanja v enaki meri zastavljali zaposleni na področju centralnega bančništva in bančnega nadzora. Skoraj 60% vprašanj se je nanašalo na zasebne finančne transakcije zaposlenih, sledila so vprašanja v zvezi z zunanjimi dejavnostmi in omejitvami po koncu zaposlitve (glej graf 11.1). Preverjanje skladnosti, ki je bilo izvedeno ob podpori zunanjega revizorskega podjetja, je potrdilo, da zaposleni v ECB in člani organov na visoki ravni, ki prihajajo iz ECB, na splošno upoštevajo pravila o zasebnih finančnih transakcijah.

Graf 11.1

Vprašanja zaposlenih v ECB, prejeta v letu 2021

(število vprašanj)

Vir: ECB.

Leto 2021 je bilo prvo polno leto delovanja platforme za prijavo kršitev. To je spletno digitalno orodje, ki deluje od oktobra 2020 in zaposlenim omogoča, da prijavijo domnevne kršitve poklicnih dolžnosti. Med letom so bile predložene tako anonimne kot tudi podpisane prijave (prek platforme za prijavo kršitev in tudi prek drugih kanalov), ki so zajemale najrazličnejše teme, od kršitev dostojanstva na delovnem mestu do goljufij ali zlorab. Vse prijave so predmet predhodne ocene, na podlagi katere se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi. Odbor ECB za poklicno etiko je visokim uradnikom v ECB še naprej svetoval o izvajanju enotnega kodeksa ravnanja ter pred objavo na spletnem mestu ECB pregledal izjave o interesih članov Izvršilnega odbora, Sveta ECB in Nadzornega odbora. Poleg tega je Odbor za poklicno etiko med letom 2021 izdal večje število mnenj, od katerih se je večina nanašala na osebne aktivnosti in pozaposlitvene aktivnosti.[129]

Revidirane smernice o poklicni etiki bodo dodatno izboljšale in poenotile različne etične ureditve nacionalnih centralnih bank Eurosistema in pristojnih nacionalnih organov.

Na ravni Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora (EMN) je Svet ECB po redni reviziji sprejel nove smernice o poklicni etiki,[130] ki vzpostavljajo izboljšane standarde integritete za vse centralne banke in pristojne nacionalne organe v euroobmočju. S smernicami se krepijo določbe o dejavnostih pred zaposlitvijo in po prenehanju zaposlitve ter pravila o zasebnih finančnih transakcijah, s čimer se bo nasprotje interesov učinkoviteje upravljalo. Centralne banke Eurosistema in pristojni nacionalni organi morajo nove zahteve implementirati v 18 mesecih.

Revizijo je opravila projektna skupina pooblaščencev za poklicno etiko in skladnost poslovanja – forum, ki je bil leta 2021 preoblikovan v konferenco za poklicno etiko in skladnost poslovanja. Svet ECB je bil mnenja, da bi to bolje odražalo trajno naravo skupine, vključenost celotnega Eurosistema in EMN ter splošneje gledano vse večji pomen vprašanj poklicne etike in skladnosti poslovanja.

Na mednarodni ravni je ECB gostila 13. letno srečanje etične mreže multilateralnih organizacij (ENMO), ki ga je odprla predsednica ECB, na njem pa so sodelovali višji pooblaščenci za poklicno etiko iz več kot 40 multilateralnih medvladnih institucij, ki so razpravljali o najboljših praksah, aktualnih etičnih vprašanjih in prihajajočih izzivih.

11.3 Večja transparentnost in interakcija s širšo javnostjo

»Ves čas si prizadevamo, da bi nas ljudje, ki živijo v euroobmočju in katerih vsakodnevno življenje oblikujejo tudi naši ukrepi, bolje razumeli«, predsednica ECB Christine Lagarde, 2021

ECB je leta 2021 sprejela pomembne ukrepe, da bi širša javnost bolje razumela njeno delovanje, zlasti s pomočjo inovacij v obveščanju o denarni politiki (glej okvir 3). Obenem je ECB v izzivih, ki jih je prinašala pandemija, še naprej iskala priložnosti, pri čemer je pripravila nove načine doseganja različnih javnosti. Še naprej je izkazovala svojo zavezanost dostopnosti dokumentov, kar je bistven element transparentnosti in demokratične odgovornosti, ter si prizadevala vzpostaviti interakcijo z državljani, da bi izboljšala razumevanje vloge ECB in razlogov za njene odločitve.

Ohranjanje stikov med pandemijo: krepitev spletnega komuniciranja s širšo javnostjo

ECB se je leta 2021 lotila obsežnega preoblikovanja spletnih strani, da bi povečala svojo prisotnost na spletu in da bi jo širša javnost bolje razumela. Tako spletno mesto ECB kot tudi spletno mesto o bančnem nadzoru imata sedaj osvežen videz s sodobnejšo obliko in izboljšano navigacijo, tudi na mobilnih napravah. Novi videz sledi sodobnim digitalnim oblikovalskim pristopom, s posebnim poudarkom na zgovornih slikah, boljši berljivosti in privlačnem načinu predstavljanja dela ECB in bančnega nadzora. Velik del obeh spletnih mest, zlasti začetna stran v posameznih razdelkih, je na voljo v 24 uradnih jezikih EU. Po uvedbi novega videza in funkcionalnosti na spletnih mestih ECB se je promet, zlasti na začetnih straneh, več kot podvojil.

Sodobni komunikacijski formati, kot sta blog ECB in podkast ECB, so bili še naprej privlačen in uspešen način posredovanja pogledov oblikovalcev politik na ključne teme, med katerimi so najnovejši sklepi ECB, digitalni euro ali vloga centralnih bank pri spopadanju s podnebnimi spremembami. Število ljudi, ki spremljajo podkast ECB, se je povečalo, novi format pa je pritegnil zlasti mlajšo javnost. Epizode so zajemale številne teme, med katerimi so inflacija, uporaba živalskih metafor v centralnem bančništvu, ženske na vodstvenih položajih in enakost spolov. Na primer epizoda, v kateri so predsednica ECB Christine Lagarde, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriška finančna ministrica Janet Yellen razpravljale o opolnomočenju žensk, vključujočem gospodarskem okrevanju po pandemiji COVID-19 in čezatlantskem sodelovanju, je bila poslušana 22.909-krat.

Sredi pandemije so kanali ECB na družbenih omrežjih omogočali nadaljnji dialog in neposredno interakcijo z javnostjo. Število sledilcev na kanalih ECB na družbenih omrežjih se je leta 2021 skupno povečalo za 15%. Pogovor s članico Izvršilnega odbora Isabel Schnabel v obliki vprašanj in odgovorov na Twitterju, ki je potekal aprila 2021, je postavil nov rekord, saj so bili njeni odgovori prebrani dva milijonkrat. Na dogodku na družbenem omrežju je odgovarjala na vprašanja državljanov o celi vrsti tem, od negativnih obrestnih mer do nasvetov ženskam, ki bi želele poklicno pot začeti v ECB.

Center ECB za obiskovalce je v želji, da bi še okrepil interakcijo z državljani in pojasnil denarno politiko ECB tudi v kontekstu fizičnih omejitev zaradi pandemije, omogočil dostop do virtualnih predavanj tudi širši javnosti, to pa je dopolnil z novimi aktivnostmi, kot so virtualne predstavitve in vnaprej posneta predavanja.

Virtualno predavanje v centru za obiskovalce

Ohranjanje transparentnosti in interakcija z državljani

ECB je uresničevala svojo zavezo, da bo zagotavljala transparentnost in iskala nove načine povezovanja z državljani EU.

Dostop javnosti do dokumentov je pomemben način, s katerim ECB podpira politiko transparentnosti. Namen je povečati transparentnost in demokratično legitimnost ECB s tem, da širši javnosti omogoči dostop do dokumentov ECB, ob hkratnem zagotavljanju ustrezne zaščite neodvisnosti in delovanja ECB. ECB je dejavno spodbujala objavljanje dokumentov na lastno pobudo, ki so segali od zgodovinskih dokumentov pred ustanovitvijo ECB do dokumentov, ki so zanimivi za širšo javnost. Objavljali so se tudi dokumenti, ki so bili razkriti v kontekstu prošenj javnosti za dostop do dokumentov, kar je bil vse pogostejši način nadaljnjega spodbujanja zavezanosti ECB transparentnosti. Evropski varuh človekovih pravic ni izdal nobenih ugotovitev o nepravilnostih v zvezi z s tem, kako ECB obravnava prošnje javnosti za dostop do dokumentov.

ECB je septembra 2021 vprašanjem javnosti namenila novo spletno stran »Vprašajte nas«. To je novo orodje, ki spodbuja interakcijo ECB z državljani, saj ljudem omogoča, da lažje pridejo v stik z ECB, ter neposredno in proaktivno ponuja informacije o pogostih vprašanjih. Leta 2021 je skupina v ECB, zadolžena za vprašanja javnosti, prejela 25.189 vprašanj in tako državljanom omogočila izražanje stališč, prisluhnila njihovim pomislekom in pričakovanjem ter v jasnem jeziku pojasnila mandat, naloge in odločitve ECB.

Spletna stran »Vprašajte nas«

V letu 2021 je redno potekala tudi serija seminarjev ECB s civilno družbo, treh dogodkov pa so se udeležili tudi predstavniki civilnodružbenih organizacij na evropski ravni. Ti predstavniki so imeli priložnost, da s strokovnjaki ECB izmenjajo stališča o različnih temah, ki so segale od makroekonomskih gibanj v euroobmočju do strategije plačil malih vrednosti in rezultatov pregleda strategije denarne politike ECB.

11.4 Spodbujanje odpornosti, opolnomočenja in raznolikosti med zaposlenimi

Ljudje so jedro uspešnega delovanja ECB, zato skuša ECB pritegniti in razvijati raznolike talente, ki delajo v dobro Evrope. V ta namen je vzpostavila politike in okvire, katerih cilj je motivirati in opolnomočiti zaposlene, ob spodbujanju zadovoljstva pri delu, odpornosti in dobrega počutja na celotni poklicni poti. Obenem se politike razvijajo v odziv na spremembe v zunanjem okolju. Gredo z roko v roki s prizadevanji ECB, da spodbuja vključujoče delovno okolje, ki zaposlenim omogoča, da dosežejo odličnost, in prispeva k izpolnjevanju mandata ECB.

Dobro počutje in razvoj

Pozornost namenjamo duševnemu zdravju, medsebojni povezanosti ter ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem.

Zaposleni v ECB so leta 2021 zaradi pandemije večinoma delali na daljavo. Številne dejavnosti organizacije so se osredotočale na telesno in duševno zdravje zaposlenih v ECB, medsebojno povezanost ekip in delovne razmere.

Tri kratke ankete s povprečno 60-odstotno udeležbo so spraševale o duševnem zdravju zaposlenih in medsebojni povezanosti ekip ter zbrale povratne informacije o podpornih ukrepih ECB. Anketa iz februarja 2021 je pokazala najslabše razpoloženje med zaposlenimi, kar zadeva dobro počutje ter ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Naslednji dve anketi (junijska in novembrska) sta pokazali izboljšanje zahvaljujoč ukrepom, ki jih je ECB sprejela v odziv na pandemijo, in na splošno spremenjeni dinamiki pandemije.

ECB je sprožila več pobud, da bi odgovorila na skrbi, ki so jih v anketah izrazili zaposleni. V virtualnem centru za dobro počutje zaposlenih so bile na voljo številne svetovalne storitve, usposabljanja in dvakrat tedensko spletni seminarji o zdravstvenih in duševnih vprašanjih, ki so bili odprti za vse zaposlene, te dejavnosti pa je dopolnjevalo pet interno posnetih podkastov. V vseh treh anketah je bilo okrog 80% zaposlenih zadovoljnih z odločitvami ECB v zvezi z zdravjem in varnostjo zaposlenih.

Cepljenje proti koronavirusu.

ECB je za zaposlene, njihove družinske člane in fizično prisotne kritične svetovalce prek nemškega Rdečega križa organizirala cepljenje proti koronavirusu. Poleti je bilo v celoti cepljenih okoli 2.000 ljudi, decembra 2021 pa je cepivo prejelo še 400 zaposlenih (vključno s poživitvenimi odmerki). Glede na interno anketo je bilo na podlagi 65-odstotne udeležbe 91% anketirancev polno cepljenih.

Novi ukrepi za boljšo integracijo novih zaposlenih.

Leta 2021 se je Evropski centralni banki pridružilo okrog 850 novih zaposlenih. Pandemija je nesorazmerno prizadela mlade in nove zaposlene po vsem svetu. Ankete med zaposlenimi so izpostavile, da so te skupine v delovnem okolju na daljavo še posebno ranljive. Da bi to ublažila, je ECB prilagodila program uvajanja novih zaposlenih in za to skupino pripravila posebno ponudbo, namenjeno dobremu počutju.

Vodje oddelkov so bili usposobljeni, da na daljavo bolje integrirajo sodelavce, novi zaposleni pa so na posebej organiziranih sestankih posredovali povratne informacije. Poleg tega je ECB skupaj z drugimi institucijami Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in enotnega mehanizma nadzora (EMN) uvedla družabno spletno igro za nove zaposlene. Cilj igre je bil, da se novi zaposleni s celotne evropske celine medsebojno spoznajo, igri pa se je priključilo okrog 2.000 ljudi iz 30 različnih institucij.

Prenovljene pobude za učenje in razvoj.

ECB je od začetka pandemije prenovila pobude za učenje in razvoj tako, da namesto v učilnicah v celoti potekajo na daljavo. S tem pristopom je bilo med letom 2021 zaposlenim v ECB omogočeno, da se poklicno še naprej razvijajo, saj so se lahko udeležili 1.421 seminarjev na daljavo o različnih temah, od strokovnih področij do vedenjskih veščin. Uveden je bil poseben program o vodenju v delovnem okolju na daljavo in hibridnem okolju, voditelji pa so lahko izkoristili tudi individualno ali skupinsko svetovalno podporo.

Leto 2021 je bilo drugo leto izvajanja novega kariernega okvira ECB in prva priložnost, da se oceni njegova uspešnost. Opravljena je bila obsežna ocena, ki je potrdila pozitiven vpliv okvira. Naš pristop, po katerem imajo prednost interni talenti, je privedel do višje stopnje napredovanja, medtem ko je horizontalna mobilnosti dosegla rekordno visoko raven. Poleg tega smo s pomočjo ocene ugotovili, kako bi lahko učinkovitost okvira še izboljšali.

Raznolikost in vključenost

S strategijo ECB glede uravnoteženosti spolov za obdobje 2020–2026 so bili določeni ambiciozni cilji glede zastopanosti spolov, ki jih spremljajo ukrepi na področju zaposlovanja in napredovanja, delovne kulture in demokratične odgovornosti, razvoja vodstvenih kadrov in fleksibilnega dela. ECB je leta 2021 oblikovala nov mentorski program in uvedla splošne usmeritve za vodje oddelkov o razporejanju karierno ključnih nalog. Sklenila je tudi, da podvoji število dni posebnega dopusta za rojstvo in posvojitev otroka, ki ga lahko izkoristi drugi skrbnik, s čimer želi pomagati vsem družinam in spodbujati bolj uravnoteženo delitev družinskih obveznosti.

Spodbujanje vključujočega delovnega okolja.

Poleg raznolikosti spolov si je ECB v sodelovanju s šestimi mrežami raznolikosti prizadevala spodbujati vključujoče delovno okolje s povečevanjem ozaveščenosti in spodbujanjem vključenosti različnih skupin, kot so sodelavci z invalidnostjo, sodelavci iz kulturno različnih okolij in skupnost LGBT+. ECB je leta 2021 za ljudi na vodstvenih položajih uvedla program vključujočega vodenja ter več modulov e-učenja, s pomočjo katerih bodo vsi zaposleni v ECB svoje vedenje prilagodili v smeri bolj vključujoče kulture. Te pobude so se lotevale raznolikosti in vključenosti z različnih vidikov, med temami pa so bili različne dimenzije raznolikosti, nezavedna pristranskost in dostojanstvo na delovnem mestu.

Objavljanje podatkov po državljanstvu.

ECB je pomembna evropska institucija, zaposleni pa prihajajo iz vseh 27 držav članic EU.[131] Za večjo transparentnost na enem od glavnih področij raznolikosti se je ECB odločila, da bo objavljala podatke po državljanstvu[132] za vse zaposlene in posebej za ljudi na vodstvenih položajih (glej tabelo 11.1). Ažurni podatki se bodo vsako leto objavljali v tem poročilu.

Tabela 11.1

Deleži vseh zaposlenih in zaposlenih na vodstvenih položajih v ECB po državljanstvu

Vir: ECB.
Opombe: V tabeli 11.1 so prikazani deleži vseh zaposlenih in zaposlenih na vodstvenih položajih v ECB po državljanstvu, kar pomeni, da se zaposleni, ki imajo več državljanstev, štejejo pri vsakem državljanstvu, ki ga prijavijo. »Vsi zaposleni« se nanaša na zaposlene, vključno z vodstvenimi položaji, ki so imeli 31. decembra 2021 pogodbo za nedoločen čas, spremenljivo pogodbo za določen čas in nespremenljivo pogodbo za določen čas. »Zaposleni na vodstvenih položajih« se nanaša na plačne razrede od I do M. Seštevki lahko zaradi zaokroževanja presežejo 100%.

Nov kanal za reševanje sporov

Ustanovljena je bila interna funkcija za mediacijo.

ECB je v letu 2021 sklenila, da ustanovi posebno interno funkcijo za mediacijo (z dejavnostmi, ki so podobne ombudsmanu). Nova funkcija bo neodvisna. Mediator bo strankam pomagal reševati spore na delovnem mestu ob strogi zaupnosti in nepristranskosti. Storitve mediacije bodo na voljo vsem zaposlenim, službo pa bo mogoče kadarkoli kontaktirati brez formalnega postopka. Uporaba storitev mediacije bo prostovoljna. Novi neformalni kanal bo dopolnjeval obstoječe formalne in neformalne kanale za reševanje sporov.

11.5 Spoprijemanje s podnebnimi spremembami in vplivi na okolje

Delo na področju podnebnih sprememb je za ECB ključna prednostna naloga in tako bo tudi v prihodnjih letih. ECB je sprejela konkretne ukrepe, da bi okrepila pobude na tem področju v okviru svojega mandata in na področjih njene pristojnosti. Ta razdelek povzema glavne dosežke in dejavnosti ECB ter nakazuje delo v prihodnosti: prvič, predstavlja delo centra za podnebne spremembe na glavnih strateških tematskih področjih (glej okvir 13); drugič, opisuje prispevek ECB k evropskim in mednarodnim razpravam o okoljskih politikah; tretjič, ocenjuje delo, ki poteka na drugih poslovnih področjih ECB.

Aktualna prizadevanja ECB v zvezi s podnebnimi spremembami

Spoprijemanje s podnebnimi tveganji, ki vplivajo na finančno stabilnost, bančni nadzor in bonitetni okvir.

Na področju finančne stabilnosti in bonitetne politike se je ECB osredotočala na naslednje: kako obravnavati in potencialno vključiti podnebna tveganja v bonitetni okvir; kako razviti okvir za spremljanje tveganj, vključno s kazalniki podnebnih tveganj in izpostavljenostjo finančnega sistema; kako okrepiti v prihodnost usmerjeno ocenjevanje vpliva podnebnih tveganj na finančne posrednike (na primer s posebnimi podnebnimi stresnimi testi). Na tem področju proučuje tudi, kako politike za ublažitev posledic in uspešnejše prilagajanje vplivajo na finančne institucije in trge s ciljem, da bi bolje razumela, kako lahko politike spodbujajo prehod v zeleno gospodarstvo in zmanjšujejo makroekonomske stroške podnebnih sprememb. ECB v pregledu finančne stabilnosti[133] in v poročilih ECB/ESRB[134] redno spremlja in ocenjuje podnebna tveganja, s katerimi se soočajo finančne institucije in podjetja. Septembra 2021 je objavila metodologijo in rezultate podnebnega stresnega testa v celotnem gospodarstvu.[135] Ta test se bo upošteval tudi v nadzorniškem podnebnem stresnem testu 2022, ki ga bo izvedel bančni nadzor v ECB, da bi testiral pripravljenost bank na ocenjevanje podnebnih tveganj.[136] Na področju bančnega nadzora je ECB novembra 2020 objavila Vodnik o podnebnih in okoljskih tveganjih. Leta 2021 pa je pozvala banke, naj opravijo samooceno na podlagi vodnika in pripravijo akcijski načrt. Bančni nadzor v ECB bo leta 2022 izvedel celovit nadzorniški pregled praks v bankah na področju upravljanja in razkrivanja tveganj.

Vključevanje podnebnih tveganj v makroekonomske modele in oblikovanje denarne politike.

Na področju makroekonomske analize in denarne politike ECB ocenjuje makroekonomska tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in politik, ter analizira njihove posledice za makroekonomske projekcije in oceno tveganj, vključno s transmisijo denarne politike.[137] V tem kontekstu strokovnjaki ECB pozorno spremljajo makroekonomska gibanja, povezana s sistemom EU za trgovanje z emisijami,[138] ter analizirajo makroekonomske in strukturne posledice politik zelenega prehoda, sprejetih na nacionalni in evropski ravni. V skladu z akcijskim načrtom (glej okvir 2) je cilj tega tematskega področja vključiti podnebna tveganja v »pogonske« makroekonomske modele ECB in razviti nove modele za preučevanje specifičnih podnebnih vprašanj, ki so pomembna za makroekonomska gibanja in denarno politiko. Izvaja se tudi analiza, katere cilj je bolje razumeti, kako podnebne spremembe vplivajo na transmisijo denarne politike. Na to področje sodi tudi konceptualno delo o tem, kako podnebne spremembe upoštevati v operacijah denarne politike ECB, vključno z oceno potencialne pristranskosti pri tržni alokaciji v okolju neučinkovitosti trgov ter prednosti in slabosti alternativnih scenarijev.

Vključevanje problematike podnebnih sprememb v okvir izvajanja denarne politike.

V sklopu Eurosistemovih operacij na finančnih trgih in okvira za upravljanje tveganj si ECB prizadeva uresničiti dogovorjeni podnebni akcijski načrt, da bi problematiko podnebnih sprememb vključila v okvir izvajanja denarne politike (glej okvir 2). Analizira finančna tveganja za Eurosistem, ki izhajajo iz izpostavljenosti denarne politike, med drugim s stresnim testiranjem Eurosistemove bilance stanja. V letu 2021 se je to področje osredotočalo na pripravo akcijskega načrta, ki ga je nato odobril Svet ECB. Od tedaj se je začelo delo v zvezi s konkretno uresničitvijo dogovorjenega časovnega razporeda dejavnosti iz akcijskega načrta. Poleg tega je ECB začela sprejemati nekatere obveznice s kuponskimi plačili, vezanimi na trajnostne cilje, kot zavarovanje v operacijah denarne politike in v programih nakupa vrednostnih papirjev.[139] Eurosistem je objavil tudi skupno stališče o načelih podnebno trajnostnih in odgovornih naložb v eurskih portfeljih ECB, ki niso povezani z denarno politiko, ter začel projekt naročanja podatkov na ravni Eurosistema, da bi izbral ustrezne ponudnike podatkovnih storitev. V prvem četrtletju 2023 bo začel razkrivati podnebne informacije o teh portfeljih in o programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja.

Prispevek ECB k pobudam EU na področju podnebnih sprememb

Na področju evropskih in mednarodnih politik ter finančne regulacije ECB prispeva k pobudam EU, kot sta evropski zeleni dogovor in zakonodaja EU o trajnostnem financiranju, ter tudi k pobudam v mednarodnih forumih. V tem kontekstu je ECB leta 2021 prispevala k politikam EU z objavo dveh pravnih mnenj o zakonodajnih predlogih v zvezi z direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti[140] in uredbo o evropskih zelenih obveznicah.[141] Kot članica platforme o trajnostnem financiranju je ECB prispevala k razvoju taksonomskega okvira v EU in k izboljšanju njegove uporabnosti za bančni sektor. Poleg tega je ECB prispevala k razvoju standardov EU na področju poročanja o trajnostnosti v okviru projektne skupine znotraj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG). ECB je močno podporo izkazala tudi ponovnemu zagonu agende za trajnostno financiranje v mednarodnih forumih (zlasti v okviru skupine G7, skupine G20 in ponovno vzpostavljene delovne skupine G20 za trajnostno financiranje). Obenem je poudarjala nujnost kredibilnih in mednarodno skladnih regulativnih okvirov za trajnostno financiranje ter podprla ustanovitev mednarodnega odbora za standarde glede trajnostnosti s strani Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP).

Razvoj podnebnih kazalnikov.

Cilj dela na področju podatkov o podnebnih spremembah je pripraviti podnebne kazalnike o fizičnih tveganjih, ogljičnem odtisu in trajnostnih finančnih instrumentih, kot je določeno v podnebnem akcijskem načrtu. Priprave za razvoj takšnih kazalnikov že potekajo ob tesnem sodelovanju znotraj ESCB ter z drugimi evropskimi in mednarodnimi organizacijami. Delo v zvezi s podnebnimi podatki se osredotoča tudi na različne načine ocenjevanja in izmenjave podnebnih podatkov (trenutno jih večinoma zagotavljajo zunanji tržni ponudniki podatkov), ki jih uporablja ECB, da bi se zagotovila popolna usklajenost in sodelovanje s končnimi uporabniki. To delovno področje spremlja tudi zunanja dogajanja na področju podnebnih podatkov, in sicer v evropskih in mednarodnih forumih.

Objava zaveze ECB o ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami.

Poleg zgoraj opisanih strateških tematskih področij ECB ob usklajevalni vlogi centra za podnebne spremembe razvija krovne teme, ki so pomembne za samo ECB ter širše za Eurosistem in evropske in mednarodne forume. ECB je ob konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2021 objavila zavezo o ukrepih v zvezi s podnebnimi spremembami, katere cilj je v okviru svojih pristojnosti prispevati k odločnim ukrepom oblikovalcev politik, da uresničijo pariški sporazum in zmanjšajo posledice podnebnih sprememb.

Aktivno sodelovanje ECB v mednarodnih forumih o podnebni problematiki.

ECB je leta 2021 aktivno sodelovala pri delu mreže centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS).[142] Pomembno je prispevala k vsem petim delovnim področjem (mikrobonitetno področje in nadzor; makroekonomsko okolje in finančni trgi; povečevanje zelenega financiranja; premoščanje podatkovnih vrzeli; raziskave) in k pravni projektni skupini. ECB je prispevala tudi k delu projektne skupine na visoki ravni o podnebnih finančnih tveganjih[143] v okviru Baselskega odbora za bančni nadzor, ki si prizadeva izboljšati razumevanje in morebiti spremeniti tri stebre baselskega okvira.[144] Na mednarodni ravni se je ECB dejavno pridružila trem delovnim področjem Odbora za finančno stabilnost, ki se ukvarjajo s podnebnimi vprašanji (to so stalni odbor za nadzorno in regulativno sodelovanje, delovna skupina o podnebnih tveganjih in stalni odbor za ocenjevanje ranljivosti), odboru Irving Fisher za centralnobančno statistiko (deluje pod okriljem Banke za mednarodne poravnave) in pobudi skupine G20 glede podatkovnih vrzeli, ki podpira globalno harmonizacijo in dostopnost podnebnih podatkov. Na evropski ravni je ECB prispevala k mreži Evropskega bančnega organa (EBA) za trajnostno financiranje ter k podskupinam EBA o transparentnosti in poročanju.

Raziskave ECB na področju podnebnih sprememb in druge tekoče pobude.

Zaposleni v ECB izvajajo vse več raziskovalnih projektov na področju podnebnih sprememb. Številne raziskovalne študije so bile leta 2021 objavljene v seriji delovnih zvezkov ECB.[145]

Kar zadeva infrastrukture finančnih trgov in plačila, je ECB v sodelovanju z drugimi nacionalnimi centralnimi bankami v euroobmočju ter Evropskim organom za vrednostne papirje in trge nadaljevala delo v zvezi z morebitnim vplivom okoljskih tveganj na infrastrukturo, pri čemer se je najprej osredotočala na centralne nasprotne stranke. Poleg tega so na tretji skupni letni konferenci o upravljanju tveganj v zvezi s centralnimi nasprotnimi strankami, ki so jo organizirale Deutsche Bundesbank, Federal Reserve Bank of Chicago in ECB, podnebna tveganja na finančnih trgih predstavljala pomembno povezovalno temo v zvezi s finančnimi trgi.

ECB izvaja študijo o oceni življenjskega cikla gotovinskih plačil v euroobmočju, da bi ocenila potencialni vpliv druge serije eurskih bankovcev na okolje. Poleg tega je izvajala politike in raziskave, da bi zmanjšala vpliv proizvodnje eurskih bankovcev na okolje. Med temi politikami je tudi program trajnostnega bombaža, kjer se je ECB zavezala, da bo povečala obseg trajnostnega bombaža v papirju eurskih bankovcev na 100%. ECB je izvedla letno okoljsko spremljanje proizvodnje bankovcev in ugotovila, da je mogoče zmanjšati obseg odpadkov.

ECB povečuje lastno trajnostno korporativno upravljanje.

Kar zadeva lastno trajnostno korporativno upravljanje, namerava ECB nadalje razširiti delo na področju trajnostnosti in postopkov poročanja. To področje zajema tudi razvoj sistema ECB za okoljsko ravnanje ter spremljanje ogljičnega odtisa ECB kot organizacije, kot je opisano v zadnjem razdelku tega poglavja.

Okvir 13
Center ECB za podnebne spremembe – organizacija in upravljanje

Ob intenziviranju podnebnih pobud je ECB leta 2021 ustanovila center za podnebne spremembe, ki spodbuja strukturiran pristop k usklajevanju in strateškemu načrtovanju dejavnosti ECB na področju podnebnih sprememb. Glede na pomen podnebnih vprašanj v širših razpravah o usmeritvah politik so bili poleg okrepljene upravljavske ureditve potrebni tudi namenski viri, da bi bil prispevek ECB na tem področju opazen – tako v Evropi kot tudi na mednarodni ravni. Center si prizadeva okrepiti tudi usklajevanje in sodelovanje ECB z nacionalnimi centralnimi bankami Eurosistema.

Krovni cilj centra je oblikovati in usmerjati podnebno strategijo ECB, opredeliti prednostne naloge in ustvariti vizijo za podnebno agendo ECB. Pri tem si bo center pomagal z obilo strokovnega znanja, ki ga imajo posamezna poslovna področja v ECB, hkrati pa bo zagotavljal koherentnost in usklajenost v celotni ECB. Za uresničitev teh ciljev je center dobil štiri glavne naloge:

  • podpirati delo vseh poslovnih področij v ECB in ključnih deležnikov pri izvajanju podnebne strategije;
  • usklajevati zunanje in notranje dejavnosti na področju podnebnih sprememb ob zagotavljanju usklajenosti sporočil in iskanju sinergij;
  • izboljšati izmenjavo informacij in komunikacijo, da bi se povečala seznanjenost z delom ECB na področju podnebnih sprememb znotraj institucije in širše;
  • povezovati poslovna področja in zunanje deležnike z namenom spodbujanja sodelovanja na področju podnebnih sprememb.

Center za podnebne spremembe je bil ustanovljen kot nova, ločena poslovna enota znotraj oddelka Svetovanje Izvršilnemu odboru in je podrejen neposredno predsednici ECB. Delo centra poteka na šestih strateških tematskih področjih, ki obsegajo tekoče dejavnosti ECB v zvezi s podnebnimi spremembami. To so finančna stabilnost in bonitetna politika; makroekonomska analiza in denarna politika; operacije na finančnih trgih in upravljanje tveganj; evropske in mednarodne politike in finančna regulacija; podatki; trajnostno korporativno upravljanje. Poleg tega center povezuje in posreduje informacije o drugih podnebnih prizadevanjih na področju raziskav, tržne infrastrukture in plačil, prava in bankovcev.

Na sliki A sta prikazana upravljanje in organizacija šestih tematskih področij centra.

Slika A

Organizacija in upravljanje centra ECB za podnebne spremembe

1) Nekatere pobude v zvezi z bonitetno politiko bodo odvisne od predlogov in odločitev Nadzornega odbora.

Spoprijemanje z ogljičnim odtisom ECB kot organizacije

ECB želi prispevati svojo delež k zmanjševanju vpliva, ki ga ima kot organizacija, zato se je zavezala, da bo svoje cilje glede zmanjševanja emisij ogljika uskladila s ciljem pariškega sporazuma, da globalno zvišanje temperature omeji na 1,5°C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Doseganje znanstveno utemeljenega cilja zmanjšanja emisij pomeni, da mora ECB na podlagi omenjene zaveze zmanjšati organizacijske emisije ogljikovega dioksida za 46% do leta 2030 v primerjavi z letom 2019.[146] Nov sklop ambicioznih ciljev in ukrepov za obdobje 2022–2024 bo objavljen v okoljski izjavi ECB 2022.

Zmanjševanje ogljičnega odtisa ECB.

ECB je za upravljanje svojega vpliva na okolje v letu 2007 začela izvajati okoljsko politiko, v letu 2010 pa vzpostavila sistem okoljskega ravnanja v skladu s sistemom EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ter ISO 14001. Takšen sistematičen pristop je prispeval k 37-odstotnemu zmanjšanju ogljičnega odtisa ECB med letoma 2008 in 2019, in to kljub precejšnjemu povečanju števila delovnih mest. Zmanjšanje je bilo še večje v letu 2020, in sicer predvsem zaradi prekinitve potovanj zaradi pandemije COVID-19.

Sistem okoljskega ravnanja izvaja ekipa »zelena ECB« pod vodstvom okoljskega koordinatorja in okoljskega pooblaščenca, ki prek glavnega koordinatorja podpornih služb redno poročata Izvršilnemu odboru. Usklajevanje z drugimi poslovnimi področji poteka prek skupine približno 60 okoljskih predstavnikov in prek sodelovanja ekipe »zelena ECB« v pobudi centra za podnebne spremembe, ki se ukvarja s trajnostnim korporativnim upravljanjem.

ECB o svoji okoljski uspešnosti in ciljih vsako leto poroča v okoljski izjavi.[147] V publikaciji so informacije o vplivih na okolje v skladu s sistemom EMAS in protokolom o toplogrednih plinih. Na podlagi najnovejše ocene ogljičnega odtisa bo ECB od leta 2022 začela poročati o nadaljnjih posrednih vplivih vzdolž vrednostne verige, med katerimi so kupljeni izdelki in storitve, računalniška oprema, gradnja stavb, izpusti zaradi dela na daljavo, vzvodna energija in potovanja na konference. Poročanje o teh dodatnih elementih bo terjalo še tesnejše sodelovanje s ponudniki storitev na podlagi smernice ECB o trajnostnem naročanju.

Kljub pandemiji COVID-19 so bili leta 2021 izvedeni različni ukrepi za izboljšanje okolja. ECB je na primer uvedla smernico o trajnostnih dogodkih in omejila število fizičnih sestankov na 50% načrtovanih sestankov posameznih skupin v enem letu, da bi omejila izpuste zaradi potovanj tudi po pandemiji. Tako kot v predhodnih dveh letih je ECB kompenzirala preostale emisije iz preteklega leta, ki jih ni bilo mogoče zmanjšati s preprečevalnimi ukrepi, s podporo projektom kompenziranja izpustov ogljikovega dioksida z zlato plaketo.

Poleg tega je ECB še naprej uporabljala strategijo podnebno trajnostnih in odgovornih naložb v portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko, v skladu s skupnim stališčem Eurosistema.[148]

V pokojninskem skladu za zaposlene, ki ga pasivno upravljata dva zunanja upravljavca premoženja, ECB uporablja politiko trajnostnih in odgovornih naložb, ki temelji na smernicah o omejenih izjemah in glasovanju s pooblastilom, ki vključujejo okoljske, socialne in upravljavske standarde. Glasovanje s pooblastilom je delegirano zunanjima upravljavcema premoženja, ki svojo politiko uporabljata neodvisno, ko v imenu lastniških deležev pokojninskega sklada ECB dajeta navodila glede glasovanja o korporacijskih dejanjih. Leta 2020 so bili vsi konvencionalni referenčni delniški indeksi, ki jih zasleduje pokojninski sklad za zaposlene, nadomeščeni z nizkoogljičnimi indeksi, s čimer se je ogljični odtis delniških portfeljev zmanjšal za 60%. ECB je na začetku leta 2022 zamenjala tudi konvencionalni referenčni indeks, ki ga zasledujejo skladi podjetniških obveznic, z referenčno vrednostjo, usklajeno s Pariškim sporazumom. To pomeni, da je med prvimi, ki so sprejeli najboljšo tržno prakso na področju regulativnih podnebnih referenčnih vrednosti v EU. Referenčna vrednost, usklajena s Pariškim sporazumom, je privedla do začetnega 50-odstotnega zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida v podjetniških skladih, čemur bo v prihodnjih letih sledilo nadaljnje vsaj 7-odstotno letno zmanjšanje. ECB bo še naprej preučevala, kako bi lahko nizkogljične indekse uporabljala tudi pri drugih razredih finančnega premoženja s fiksnim donosom v svojem pokojninskem skladu, s čimer bi nadalje zmanjšala svoj ogljični odtis. Organizacijo in upravljanje pokojninskih zadev v ECB odobri Izvršilni odbor, ki mu svetuje investicijski odbor v sestavi predstavnikov pokojninskega sklada.

ECB v portfelju lastnih sredstev uporablja tematsko strategijo trajnostnih in odgovornih naložb, katere cilj je povečati delež zelenih vrednostnih papirjev. V letu 2021 se je ta delež povečal na 7,6% z dvostranskimi nakupi zelenih vrednostnih papirjev in z naložbami v eurski investicijski sklad zelenih obveznic, namenjen centralnim bankam (BISIP G2), ki ga je januarja 2021 vzpostavila Banka za mednarodne poravnave.[149] Konec septembra 2021 je sklad BISIP G2 investiral v zelene obveznice, zbrana sredstva pa se uporabljajo za financiranje projektov v naslednjih glavnih kategorijah: 30% je namenjenih čistemu prometu, 21% ravnanju z vodo in odpadno vodo ter 20% obnovljivim virom energije.

Vpliv na okolje, ki izhaja iz deleža ECB v skladu, merjen z ekvivalentom ogljikovega dioksida, je po ocenah prihranek ogljikovega dioksida, ki je enak izpustom 49.401 osebnih avtomobilov v enem letu, medtem ko sta privarčevana energija in energija iz obnovljivih virov enaki izpustom 23.392 hiš.

12 Spoznajte zaposlene v ECB

Predhodna poglavja Letnega poročila ECB podrobno in stvarno predstavljajo glavne dejavnosti in rezultate ECB, dosežene v letu 2021 na področjih, za katera je ECB pristojna. V mnogih primerih so bili ti dosežki mogoči zaradi sodelovanja zaposlenih z različnih poslovnih področij, znotraj Eurosistema in ESCB ali celo širše. Spodnje zgodbe naših zaposlenih osvetljujejo to sodelovanje in izražajo esenco njihovega prispevka k dosežkom ECB.

Ursel Baumann, namestnica vodje oddelka, generalni direktorat Denarna politika

Za čas trajanja pregleda strategije denarne politike ECB v obdobju 2020–2021 sem bila napotena v projektni urad za pregled strategije – majhno, a zelo učinkovito skupino sodelavcev z zelo različnimi veščinami (na primer na področju ekonomije, pripravljanja besedil, usklajevanja, projektnega vodenja, informacijske tehnologije in stikov z javnostjo) – ki je bil ustanovljen z namenom usklajevanja in oblikovanja dejavnosti, povezanih s pregledom.

Pregled je zaznamovalo obsežno sodelovanje med več kot 650 zaposlenimi v Eurosistemu, ki so prihajali tako iz ECB kot tudi iz nacionalnih centralnih bank v euroobmočju. Večino podpornega analitičnega dela o ekonomski in denarni politiki so opravile skupne delovne skupine, rezultati dela pa so bili pozneje objavljeni v seriji občasnih delovnih zvezkov, posvečeni pregledu strategije denarne politike ECB. Ker sem bila ena od vodij delovne skupine o inflacijskih pričakovanjih, je bil velik izziv usmerjati delo na daljavo. Vseeno smo izziv uspeli premagati po zaslugi visoke motivacije zaposlenih in njihove velike osredotočenosti na to, da v omejenem časovnem obdobju izvedemo najboljšo mogočo analizo.

Gledano v celoti je pregled zaradi sodelovanja in vključujoče narave dosegel (vsaj) dva cilja: prvič, analitični rezultati, na katerih temelji nova strategija denarne politike ECB, so zanesljivejši, ker so bila upoštevana različna stališča, in drugič, okrepilo se je zaupanje zaposlenih in oblikovalcev politik v Svet ECB. V veliko veselje mi je bilo opazovati, kako se počasi oblikujejo odločitve in kako je bila nova strategija sčasoma soglasno odobrena.

Alexandra Calmuc, višja strokovnjakinja za operativno odpornost, glavni koordinator podpornih služb, odsek Operativno tveganje in neprekinjeno poslovanje

Prilagajanje nenehno spreminjajoči se pandemiji je bil za številne organizacije velik izziv. Odziv ECB je bil usklajen po zaslugi uspešnega sodelovanja zaposlenih na različnih funkcijah v okviru skupine za odzivanje na incidente.[150]

Skupina za odzivanje na incidente je od izbruha pandemije aktivno spremljala razmere v Frankfurtu, Nemčiji in Evropi ter v skladu z razvojem dogodkov in smernicami različnih oblasti pripravljala priporočila o ureditvi dela in zaščitnih ukrepih. Vsi sodelujoči smo prispevali svoje strokovno znanje v dobro vseh zaposlenih in ECB kot celote.

Moja naloga je bila usklajevati podskupine v okviru skupine za odzivanje na incidente in pripravljati skupna priporočila za Izvršilni odbor. Že na začetku pandemije nam je postalo jasno, da bomo tekli maraton, ne šprint. Izjemno sem hvaležna, da smo bili vsi v skupini za odzivanje na incidente kos izzivu. Čeprav smo delali v virtualnih pisarnah, smo ostali povezani in smo dobro sodelovali. S ponosom lahko povemo, da smo organizirali že več kot 111 sestankov skupine za odzivanje na incidente in pripravili 270 priporočil ter da še naprej delamo z veliko predanostjo in vnemo.

Guy-Charles Marhic, predstavnik ECB v Londonu, generalni direktorat Mednarodni in evropski odnosi

Kot predstavnik ECB v Londonu sem prevzel nove dolžnosti 1. februarja 2021. Po brexitu ostaja Združeno kraljestvo pomemben gospodarski in finančni partner EU, zato mora ECB spremljati dogajanja v Združenem kraljestvu, da lahko opravlja svoj mandat. Glavne naloge predstavniškega urada ECB so spremljati dogajanja na področju zakonodaje in politik v zvezi z Združenim kraljestvom, spremljati finančni sektor in gospodarska gibanja v Združenem kraljestvu, zbirati informacije o stališčih britanskih organov o politikah ter pojasniti politike ECB in institucionalne reforme EU sorodnim institucijam v Združenem kraljestvu.

Od prihoda v London sem vzpostavil širok nabor stikov v javnem sektorju (na primer z britansko centralno banko, ministrstvom za finance ter predstavniki nacionalnih centralnih bank EU in tujih centralnih bank) in v zasebnem sektorju (na primer z bankami, trgovinskimi združenji in možganskimi trusti). O svojih dejavnostih poročam ECB ter pogosto sodelujem z vodstvenimi delavci in zaposlenimi z več poslovnih področij, pristojnih za mednarodne odnose, plačila, finančno stabilnost in bančni nadzor.

Predstavniški urad ECB ima sedež znotraj delegacije Evropske unije v Združenem kraljestvu. Zato imam priložnost spoznavati nove kolege, organizirati sestanke in sodelovati z njimi, kjer je to mogoče. Takšno dopolnjevanje je pomembno, ker več zaposlenih v delegaciji EU prav tako zanima regulativno, makroekonomsko in politično dogajanje v Združenem kraljestvu.

María Soledad Ramosenti, analitičarka za skladnost s predpisi in upravljanje, Služba za skladnost s predpisi in upravljanje, generalni direktorat Sekretariat

Kot članica skupine za poklicno etiko in integriteto v okviru Službe za skladnost s predpisi in upravljanje ter sekretarka konference za poklicno etiko in skladnost poslovanja tesno sodelujem s kolegi znotraj Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora (EMN). Srečanja konference (ki so trenutno virtualna) so odlična priložnost za ohranjanje stikov s kolegi iz drugih institucij, za izmenjavo mnenj in učenje iz praktičnih izkušenj drugih ter za sodelovanje pri nadaljnjem razvoju etičnih standardov in standardov skladnosti s predpisi.

Pred kratkim sem sodelovala pri zahtevnem projektu, katerega cilj je bil izboljšati in poenotiti standarde integritete v vseh institucijah, vključenih v Eurosistem in EMN. Trud je bil poplačan, ko je Svet ECB novembra 2021 to delo odobril in sprejel revidirane smernice o poklicni etiki. Tako se je končal dolg proces, ki je včasih vključeval težavne razprave. Sčasoma smo dosegli skupno stališče, da moramo zaradi naših javnih pooblastil vzpostaviti najsodobnejši okvir poklicne etike, ki bo prispeval k ohranjanju zaupanja državljanov v Eurosistem in EMN. Člani konference (vključno s podporo sodelavcev znotraj ECB) smo v duhu konstruktivnosti in sodelovanja uspeli s skupnim delom doseči dober rezultat. Zdaj se veselim nadaljnjega sodelovanja v okviru konference pri izvajanju revidiranih smernic o poklicni etiki, kar bo za nas v ECB pomenilo tudi revizijo našega okvira poklicne etike.

Fabio Tamburrini, ekonomist, center za podnebne spremembe

ECB je na začetku leta 2021 vzpostavila center za podnebne spremembe, ki združuje delo na področju podnebnih sprememb v različnih oddelkih banke. Ker sem na svojem prejšnjem delovnem mestu v generalnem direktoratu Mednarodni in evropski odnosi več kot štiri leta delal na področju trajnostnega financiranja, sem se z vnemo vključil v nova prizadevanja, v okviru katerih pomagam novi skupini sodelavcev oblikovati in usmerjati podnebno agendo ECB. Ker podnebna tematika sega na več področij, je center organiziran v šest delovnih skupin, ki vključujejo različne dejavnosti banke, povezane s podnebnimi spremembami. Vodim delovno skupino o politikah EU in mednarodnih politikah ter o finančni regulaciji. To pomeni, da usklajujem prispevke ECB k podnebnim politikam EU, zakonodaji o trajnostnem financiranju in pobudam v mednarodnih forumih, kot sta skupini G7 in G20. Velik del mojega dela predstavlja sodelovanje z institucijami EU in mednarodnimi organizacijami. Tako sem med drugim član platforme EU o trajnostnem financiranju, ki Evropski komisiji svetuje o izvajanju taksonomije EU in agende EU za trajnostno financiranje. Delo v centru me zelo osrečuje, ker prilagodljivost in pionirski duh združuje z zavestjo, da si prizadevamo spopasti se z največjim družbenim izzivom našega časa.

Gijsbert ter Kuile, vodja skupine, pravni svetovalec, sekretariat Nadzornega odbora in predsednik upravnega odbora mavrične mreže ECB

Kot pravni svetovalec v bančnem nadzoru ECB prispevam k varnosti in trdnosti kreditnih institucij. To me osrečuje, ker s tem ustvarjam boljšo prihodnost za Evropo in prihodnje generacije. Enako osrečujoče je moje delo v mavrični mreži ECB, ki ji predsedujem. Z ostalimi člani upravnega odbora si prizadevamo ustvariti delovno okolje, v katerem se bodo LGBT+ sodelavci in sodelavke počutili dobrodošle in sprejete ter v katerem so politike in pravila vključujoča za LGBT+ osebe.

Prizadevamo si tudi, da naša institucija spoštuje vse vidike raznolikosti. V ta namen sodelujemo z drugimi mrežami raznolikosti v ECB (ki se osredotočajo na invalidnost, etničnost in kulturo, starše in spol) ter s Svetom zaposlenih in generalnim direktoratom Kadrovska služba. Redno se sestajamo in skupaj ozaveščamo naše sodelavce in sodelavke o vidikih raznolikosti – ker smo vsi raznoliki. Jaz sem na primer cisspolni moški, Nizozemec indonezijskega porekla, državljan EU, gej, pravnik in starš.

Mavrična mreža se dejavno povezuje s kolegi iz nacionalnih centralnih bank in nadzornih organov. Včlanijo se lahko vsi, ki delajo v ECB, ESCB in EMN, ne glede na to, ali se identificirajo kot heteroseksualci ali LGBT+. Skupaj gradimo ponosno, pisano in evropsko prihodnost!

Zaključni račun ECB

https://www.ecb.europa.eu/pub/annual/annual-accounts/html/ecb.annualaccounts2021~5130ce3be2.sl.html

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2021

https://www.ecb.europa.eu/pub/annual/balance/html/ecb.eurosystembalancesheet2021~f9edd2ff57.sl.html

© Evropska centralna banka, 2022

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Presečni datum za podatke v tem poročilu je 24. februar 2022 (izjeme od tega datuma so izrecno navedene).

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).

HTML ISBN 978-92-899-5074-9, ISSN 1830-3013, doi:10.2866/36034, QB-AA-22-001-SL-Q


  1. V razdelku 1.2 so upoštevani podatki iz Eurostatove ocene nacionalnih računov, objavljene 8. marca 2022.
  2. Te podatke je treba interpretirati z določeno previdnostjo, saj so lahko zaradi uvajanja sprememb v anketi EU o delovni sili revidirani izdatneje kot običajno.
  3. Število ljudi, vključenih v programe za ohranitev delovnih mest, se je decembra 2021 zmanjšalo na okrog 1,4% delovne sile, v primerjavi s 6,6% v januarju 2021 in do zdaj največjim 19,8-odstotnim deležem v aprilu 2020.
  4. Ker so uradni podatki na ravni kvalifikacij na voljo le na nedesezonirani podlagi, je za namene primerjave kot obdobje pred pandemijo upoštevano tretje četrtletje 2019.
  5. Naravnanost javnofinančne politike odraža smer in velikost spodbujevalnih vplivov javnofinančne politike na gospodarstvo, poleg samodejnega odziva javnih financ na gospodarski cikel. Tukaj se meri kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Ker višji proračunski prihodki, povezani z nepovratnimi sredstvi sklada »EU naslednje generacije« iz proračuna EU, ne zmanjšujejo povpraševanja, je ciklično prilagojeni primarni saldo v tem kontekstu prilagojen tako, da teh prihodkov ne vključuje. Koncept naravnanosti javnofinančne politike v euroobmočju je podrobneje obravnavan v članku z naslovom »The euro area fiscal stance«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2016.
  6. Glej tudi okvir z naslovom »Uteži v indeksu HICP za leto 2021 in njihov vpliv na merjenje inflacije«, Ekonomski bilten, številka 2, ECB, 2021
  7. Glej okvir z naslovom »Consumption patterns and inflation measurement issues during the COVID-19 pandemic«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2020.
  8. Merila osnovne inflacije so opisana v članku z naslovom »Measures of underlying inflation for the euro area«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2018.
  9. Glej tudi okvir z naslovom »Ocenjevanje dinamike plač med pandemijo COVID-19: so nam podatki o dogovorjenih plačah lahko v pomoč?«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2020
  10. Glej tudi okvir z naslovom »Results of a special survey of professional forecasters on the ECB’s new monetary policy strategy«, Economic Bulletin, številka 7, ECB, 2021
  11. Glej tudi okvir z naslovom »Razčlenitev tržnih meril nadomestila za inflacijo na inflacijska pričakovanja in premije za tveganje«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2021.
  12. Glej tudi članek z naslovom »Owner-occupied housing and inflation measurement«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2022.
  13. Glej tudi okvir z naslovom »Recent dynamics in energy inflation: the role of base effects and taxes«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2021.
  14. Vpliv odprave znižanja stopnje DDV po oceni znaša okrog 0,3 odstotne točke za januar 2021, okrog 0,3 odstotne točke za julij 2021 in okrog −0,3 odstotne točke za januar 2022 (vpliv se pri vseh mesecih nanaša na medletno stopnjo v primerjavi z medletno stopnjo v prejšnjem mesecu). Ocena temelji na oceni dejanskega prenosa, ki jo je opravila Deutsche Bundesbank in je objavljena v »Monthly Report«, letnik 72, št. 11, Deutsche Bundesbank, november 2020.
  15. Visoke cene ogljika (tj. cene emisijskih pravic), ki so jih sprožile zelene politike, pomenijo, da je plin postal prednostni substitut za vetrno energijo v primeru nezadostne proizvodnje zaradi vremenskih razmer, saj povzroča manj emisij kot druga goriva, zlasti premog.
  16. Glej okvirje z naslovom »What is driving the recent surge in shipping costs”, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2021; »Posledice pomanjkanja polprevodnikov za trgovino, proizvodnjo in cene v euroobmočju«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2021; in »Viri motenj v dobavnih verigah in njihov vpliv na predelovalne dejavnosti v euroobmočju«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2021.
  17. Gibanja cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v euroobmočju in njihov vpliv na cene življenjskih potrebščin so podrobneje obravnavani v okvirju z naslovom »Recent developments in pipeline pressures for non-energy industrial goods inflation in the euro area«, Economic Bulletin, številka 5, ECB, 2021.
  18. Med zaprtjem javnega življenja je bila negotovost pri merjenju cen teh postavk nekoliko večja, saj podatkov ni bilo mogoče vedno zbrati, zato so bile ocenjene (tj. pripisane); glej tudi glavno besedilo v razdelku 1.4. Podrobnejša analiza maloprodajnih cen postavk, povezanih s potovanji, je v okvirju z naslovom »Prices for travel during the COVID-19 pandemic: is there commonality across countries and items?«, Economic Bulletin, številka 1, ECB, 2021.
  19. Decembra 2020 je Svet ECB na novo kalibriral instrumente denarne politike, kot sledi: prvič, obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja (0,00%), odprto ponudbo mejnega posojila (0,25%) in odprto ponudbo mejnega depozita (−0,50%) so ostale nespremenjene. Svet ECB je dejal, da pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije. Drugič, obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) se je povečal za 500 milijard EUR na skupno 1.850 milijard EUR, obdobje neto nakupov pa je bilo podaljšano vsaj do konca marca 2022. Svet ECB je izjavil, da bo neto nakupe v vsakem primeru izvajal tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, je bilo podaljšano vsaj do konca leta 2023. Tretjič, pogoji v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) so bili na novo kalibrirani. Četrtič, trajanje ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, sprejetih 7. in 22. aprila 2020, je bilo podaljšano do junija 2022. Petič, Svet ECB je izjavil, da bodo v letu 2021 ponujene štiri dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO). Šestič, izjavil je, da se bodo neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard EUR in da se bodo predvidoma izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, ter končali, tik preden bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB. Svet ECB je tudi dejal, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo zvišal ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Sedmič, Svet ECB je dejal, do bodo ponudba repo poslov Eurosistema centralnim bankam (EUREP) ter vse začasne linije valutnih zamenjav in linije repo poslov s centralnimi bankami zunaj euroobmočja podaljšane do marca 2022. Osmič, izjavil je tudi, da se bodo redne operacije posojanja še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo po sedanjih pogojih tako dolgo, kot bo potrebno.
  20. Glej prvo opombo v razdelku 2.1.
  21. Glej »The financial risk management of the Eurosystem’s monetary policy operations«, ECB, julij 2015.
  22. Glej tudi stran o programih nakupa vrednostnih papirjev na spletnem mestu ECB.
  23. Listinjeni vrednostni papirji morajo imeti vsaj dve bonitetni oceni.
  24. V okviru ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev v Eurosistemovih kreditnih operacijah, ki so bili uvedeni aprila 2020 v odziv na pandemijo COVID-19, je Svet ECB iz te zahteve začasno izvzel tudi tržne dolžniške vrednostne papirje Helenske republike, ki se mobilizirajo kot zavarovanje. Poleg tega je sklenil, da bodo tržno finančno premoženje in izdajatelji tega finančnega premoženja, ki so 7. aprila 2020 izpolnjevali minimalne zahteve glede kreditne kvalitete (BBB− za vse finančno premoženje razen listinjenih vrednostnih papirjev), še naprej primerni kot zavarovanje v primeru znižanja bonitetne ocene, če bonitetna ocena ostane na stopnji kreditne kvalitete 5 ali višje (stopnja kreditne kvalitete 5 je enakovredna bonitetni oceni BB) na Eurosistemovi harmonizirani lestvici bonitetnih ocen.
  25. Glej člen 138(3)(b) Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2. 4. 2015, str. 3).
  26. Celotna izjava o strategiji ter kratka predstavitev strategije denarne politike ECB sta na voljo na spletnem mestu ECB.
  27. Glej delovno področje o cilju stabilnosti cen, »The ECB’s price stability framework: past experience, and current and future challenges«, Occasional Paper Series, št. 269, ECB, september 2021.
  28. Glej delovno področje o instrumentih denarne politike, »Assessing the efficacy, efficiency and potential side effects of the ECB’s monetary policy instruments since 2014«, Occasional Paper Series, št. 278, ECB, september 2021, študija je bila revidirana decembra 2021.
  29. Glej delovno področje o merjenju inflacije , »Inflation measurement and its assessment in the ECB’s monetary policy strategy review«, Occasional Paper Series, št. 265, ECB, september 2021.
  30. Pregled strategije je pokazal, da denarna politika različno vpliva na različne družbene skupine. Neugodni dogodki zmanjšujejo potrošnjo revnejših gospodinjstev bolj kot potrošnjo bogatejših gospodinjstev, poleg tega traja dlje, preden se zaposlitveni obeti za revnejša gospodinjstva po takšnih dogodkih izboljšajo. Z daljšim ohranjanjem nizkih obrestnih mer v takšnih razmerah se preprečuje dolgotrajna brezposelnost med manj premožnimi gospodinjstvi. Glej delovno področje o zaposlenosti, »Employment and the conduct of monetary policy in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 275, ECB, september 2021.
  31. Delovno področje o makrobonitetni politiki, denarni politiki in finančni stabilnosti, »The role of financial stability considerations in monetary policy and the interaction with macroprudential policy in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 272, ECB, september 2021.
  32. Delovno področje o podnebnih spremembah, »Climate change and monetary policy in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 271, ECB, september 2021.
  33. Glej seznam dogodkov v euroobmočju, na katerih so ECB in nacionalne centralne banke prisluhnile javnosti.
  34. Delovno področje o obveščanju o denarni politiki, »Clear, consistent and engaging: ECB monetary policy communication in a changing world«, Occasional Paper Series, št. 274, ECB, september 2021, študija je bila revidirana decembra 2021.
  35. Ehrmann, M., Georgarakos, D. in Kenny, G., »Credibility gains from communicating with the public: evidence from the ECB’s new monetary policy strategy«, Working Paper Series, ECB, v pripravi.
  36. Glej »ECB decides not to extend dividend recommendation beyond September 2021«, sporočilo za javnost, bančni nadzor v ECB, 23. julij 2021.
  37. Glej tematski članek B z naslovom »Climate-related risks to financial stability«, Financial Stability Review, ECB, maj 2021.
  38. Člen 5 uredbe o EMN dodeljuje ECB pomembno vlogo in posebna pooblastila na tem področju.
  39. Glej Izjavo ECB o strategiji denarne politike in predstavitev ter delovno področje o makrobonitetni politiki, denarni politiki in finančni stabilnosti, »The role of financial stability considerations in monetary policy and the interaction with macroprudential policy in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 272, ECB, september 2021. Glej tudi okvir z naslovom »The role of financial stability in the ECB’s new monetary policy strategy«, Financial Stability Review, ECB, november 2021.
  40. Med recesijo lahko denarna politika stabilizira tako gospodarstvo (in tako zmanjša izgube v finančnem sektorju) kot tudi inflacijo, s čimer se zmanjša tveganje spirale dolga in deflacije. Najpomembneje pa je, da lahko omeji tudi naval na banke in prisilne prodaje v obdobjih hudega stresa na finančnih trgih.
  41. Glej publikacijo ECB Financial Stability Review iz novembra 2021.
  42. Na Cipru, v Litvi in na Portugalskem je te ukrepe podpiral sočasen odlog postopnega uvajanja blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije. Makrobonitetni organi so natančneje umerili tudi ukrepe politik na področju stanovanjskih nepremičnin, da bi preprečili neželeno krepitev gospodarskega cikla ter ohranili odpornost bank in posojilojemalcev. Glej okvir 3 v članku z naslovom »The euro area housing market during the COVID-19 pandemic«, Economic Bulletin, št. 7, ECB, november 2021.
  43. ECB je marca 2020 bankam priporočila, naj se vzdržijo izplačila dividend in odkupa lastnih delnic najmanj do 1. oktobra 2020 (julija 2020 je to priporočilo podaljšala do 1. januarja 2021, nato pa je decembra 2020 banke pozvala, naj razmislijo o tem, da bi omejile ali se v celoti vzdržale izplačila dividend v denarju do konca septembra 2021), ter bankam dovolila, da začasno poslujejo pod ravnijo kapitala, ki ga določajo napotki iz drugega stebra in varovalni kapitalski blažilnik, in sicer najmanj do konca leta 2022. Tako je bila časovnica vrnitve kapitala bank na raven, določeno z napotki iz drugega stebra, pogojena z gospodarskimi razmerami. Takšno časovnico so potrdile ugotovitve stresnega testa 2021 v koordinaciji Evropskega bančnega organa. Glej »ECB Banking Supervision provides temporary capital and operational relief in reaction to coronavirus«, sporočilo za javnost, 12. marec 2020; »ECB asks banks not to pay dividends until at least October 2020«, sporočilo za javnost, 27. marec 2020; »ECB ask banks to refrain from or limit dividends until September 2021«, sporočilo za javnost, 15. december 2020; in pogosta vprašanja o nadzorniških ukrepihFAQs on ECB supervisory measures in reaction to the coronavirus, posodobljeno decembra 2021. ECB je odpravila omejitve izplačila dividend in odkupa lastnih delnic s 30. septembrom 2021.
  44. V Bolgariji bosta dve zaporedni zvišanji sedanje pozitivne stopnje začeli veljati oktobra 2022 oziroma januarja 2023, v Estoniji pa bo zvišanje začelo veljati decembra 2022.
  45. Sektorski blažilnik sistemskih tveganj bo kril vse izpostavljenosti do fizičnih oseb, ki so zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, veljati pa bo začel julija 2022.
  46. O tem ukrepu je bilo odločeno leta 2020, vendar se je njegovo izvajanje odložilo ob začetku krize zaradi COVID-19.
  47. Poleg zgoraj omenjenih ukrepov so nekateri organi prilagodili blažilnike za druge sistemsko pomembne institucije ter ponovno določili ali odpravili blažilnike sistemskih tveganj, da bi bili blažilniki tako skladni s spremembami direktive o kapitalskih zahtevah. ECB na svojem spletnem mestu objavlja seznam makrobonitetnih ukrepov, o katerih je bila obveščena in ki se izvajajo ali so bili javno napovedani v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru, ki ga izvaja ECB.
  48. Glej razdelek 5 publikacije ECB Financial Stability Review iz novembra 2021.
  49. Evropska komisija je julija 2021 na Evropski odbor za sistemska tveganja, Evropski bančni organ in ECB naslovila prošnjo za mnenje v zvezi z zakonodajnim pregledom makrobonitetnega okvira EU. Mnenje institucij se nanaša na: (i) strukturo in delovanje okvira blažilnikov, (ii) manjkajoče ali zastarele instrumente, (iii) vprašanja v zvezi z notranjim trgom in (iv) tveganja na svetovni ravni.
  50. ESRB je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema EU ter za preprečevanje in zmanjševanje sistemskih tveganj.
  51. Delovna skupina ESRB je februarja 2021 objavila poročilo Financial stability implications of support measures to protect the real economy from the COVID-19 pandemic, septembra 2021 pa monitoring update.
  52. Poročilo Lower for longer – macroprudential policy issues arising from the low interest rate environment je bilo objavljeno junija 2021.
  53. To delo je vključevalo šesto številko publikacije EU Non-bank Financial Intermediation Risk Monitor in julija 2021 objavljeno publikacijo Issues note on systemic vulnerabilities of and preliminary policy considerations to reform money market funds, ki se je osredotočila na kontekst regulativnega okvira EU.
  54. Poročilo Climate-related risk and financial stability je bilo objavljeno julija 2021.
  55. Skupina je pripravila neugodni scenarij za stresni test zavarovalniškega sektorja na ravni EU, ki ga je leta 2021 izvedel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), za stresni test centralnih nasprotnih strank na ravni EU, ki ga je leta 2021 izvedel Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), in za stresni test bančnega sektorja na ravni EU, ki ga je leta 2021 koordiniral Evropski bančni organ.
  56. Poročilo o naravnanosti makrobonitetne politike je bilo objavljeno decembra 2021.
  57. Poročilo o prekrivanju kapitalskih zahtev je bilo objavljeno decembra 2021.
  58. Celoten navadni lastniški temeljni kapital (CET1), ki je potreben za izpolnjevanje zahteve po vzdrževanju varovalnega kapitalskega blažilnika, razširjenim z instituciji lastnim proticikličnim kapitalskim blažilnikom, z blažilnikom za globalne sistemsko pomembne institucije, z blažilnikom za druge sistemsko pomembne institucije in z blažilnikom sistemskih tveganj, kot je relevantno. Zahteva je opredeljena v členu 128 direktive o kapitalskih zahtevah.
  59. Kadar je količnik CET1 v banki nižji od vsote kapitalskih zahtev iz prvega stebra in iz drugega stebra ter zahteve po skupnem blažilniku – raven, imenovana »točka sprožitve maksimalnega zneska za razdelitev« – mora banka izračunati maksimalni znesek za razdelitev, ki pomeni zgornjo mejo morebitnih izplačil kapitala v obliki dividend, odkupa lastnih delnic in bonusov. Čim večja je vrzel med količnikom CET1 in točko sprožitve maksimalnega zneska za razdelitev v banki, tem manjši je dovoljen znesek za izplačila.
  60. Kapitalski blažilnik, katerega namen je zagotoviti, da kreditne institucije v obdobjih pretirane rasti kreditiranja akumulirajo dovolj kapitala, da lahko pokrijejo izgube v obdobjih pretresov. Zahteva po blažilniku mora biti izpolnjena z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom. Blažilnik je drugačen za vsako posamezno institucijo in se izračuna kot tehtano povprečje stopnje proticikličnih blažilnikov, ki se uporabljajo v državah, v katerih ima institucija kreditne izpostavljenosti.
  61. Kapitalski blažilnik, ki se uporablja za finančni sektor oziroma za eno ali več podskupin sektorja, da bi se preprečila in zmanjšala makrobonitetna ali sistemska tveganja. Zahteva po blažilniku mora biti izpolnjena z navadnim lastniškim temeljnim kapitalom, uporablja pa se lahko za vse izpostavljenosti ali za podskupino izpostavljenosti.
  62. Glej tematski članek A z naslovom »Bank capital buffers and lending in the euro area during the pandemic«, Financial Stability Review, ECB, november 2021.
  63. Primarna statistika ECB za denarne finančne institucije, zavarovalnice in pokojninske sklade ter investicijske sklade.
  64. Na podlagi računov euroobmočja in primarne statistike ECB. Glej tudi publikacijo ECB iz novembra 2020 Financial Stability Review, graf 4.1.
  65. Glej »Holistic Review of the March Market Turmoil«, Odbor za finančno stabilnost, 17. november 2020.
  66. Glej »Policy Proposals to Enhance Money Market Fund Resilience – Final report«, Odbor za finančno stabilnost, 11. oktober 2021.
  67. Glej prispevka z naslovom »Mind the liquidity gap: a discussion of money market fund reform proposals« in »Assessing the impact of a mandatory public debt quota for private debt money market funds«, Macroprudential Bulletin, številka 16, ECB, 21. januar 2022.
  68. Glej Baselski odbor za bančni nadzor, Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, »Consultative report: Review of margining practices«, Banka za mednarodne poravnave in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, oktober 2021.
  69. Glej pismo ECB in Evropskega bančnega organa in tudi skupno pismo več nacionalnih organov v EU, namenjeno Evropski komisiji, v katerem so se zavzeli za celovito izvajanje reform Basel III, obe pismi sta z dne 7. september 2021, in »Basel III implementation: the last mile is always the hardest«, govor predsednika Nadzornega odbora ECB Andree Enrie na spletni konferenci diplomantov Associazione Marco Fanno, 3. maj 2021.
  70. Glej »Basel III reforms: impact study and key recommendations«, Evropski bančni organ, december 2019, »Macroeconomic impact of Basel III finalisation on the euro area«, Macroprudential Bulletin, št. 14, ECB, julij 2021, in »Basel III Reforms: Updated Impact Study«, Evropski bančni organ 2020.
  71. Glej »Strengthening banks’ resilience in the banking union«, govor članice Nadzornega odbora ECB Kerstin af Jochnick na konferenci o finančni stabilnosti 2021, Berlin, 19. november 2021.
  72. Macroprudential Bulletin, številka 12, ECB, april 2021.
  73. Projektna skupina ECB/ESRB za spremljanje podnebnih tveganj, »Climate-related risk and financial stability«, ECB, julij 2021.
  74. Macroprudential Bulletin, številka 15, ECB, oktober 2021.
  75. Promet v sistemu TARGET2 je leta 2020 rasel počasi v primerjavi z letom 2019 (+1,0%), saj je močno zmanjšanje po izbruhu pandemije COVID-19 (−5,9% v drugem četrtletju 2020 v primerjavi z istim četrtletjem 2019) odtehtala rast v prvem in zadnjem četrtletju 2020.
  76. Glej »ESMA concludes Tier 2 CCP assessment under Article 25(2c) of EMIR«, javna izjava, ESMA, 17. december 2021.
  77. Glej »Eurosistem je začel izvajati projekt digitalnega eura«, sporočilo za javnost, ECB, 14. julij 2021.
  78. Glej »ECB announces members of Digital Euro Market Advisory Group«, sporočilo za javnost, ECB, 25. oktober 2021.
  79. Glej »Experts invited to join technical talks on digital euro«, MIP NEWS, ECB, 15. oktober 2021.
  80. Glej »ECB intensifies technical work on digital euro with the European Commission«, MIP NEWS, ECB, 19. januar 2021.
  81. Glej okvir 11 o stikih ECB z evropskimi zakonodajalci glede projekta digitalnega eura.
  82. Glej G7 Public Policy Principles for Retail Central Bank Digital Currencies, 14. oktober 2021.
  83. Kanadska centralna banka, britanska centralna banka, japonska centralna banka, ECB, ameriška centralna banka, Sveriges riksbank in švicarska centralna banka.
  84. Glej Banka za mednarodne poravnave, Central bank digital currencies: financial stability implications, september 2021, zlasti povzetek in poročila o zasnovi sistema in interoperabilnosti, potrebah uporabnikov in sprejetju ter posledicah za finančno stabilnost.
  85. Glej tudi Panetta, F., in Schnabel, I., »The provision of euro liquidity through the ECB’s swap and repo operations«, blog ECB, ECB, 19. avgust 2020.
  86. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1848 z dne 21. oktobra 2021 o določitvi nadomestitve za referenčno vrednost povprečja transakcij čez noč v eurih (EONIA) (C/2021/7487) (UL L 374, 22. 10. 2021, str. 6).
  87. Ročnosti CHF in EUR so prenehale 3. januarja 2022, skupaj s prenehanjem nekaterih ročnosti za USD LIBOR. Istega dne so prenehale tudi ročnosti za JPY in GBP, zato je njihova uporaba omejena.
  88. Udeleženci na trgu s standardizirano »izjavo o zavezanosti« potrdijo, da priznavajo in se zavezujejo k sprejetju dobrih praks iz Kodeksa enotnih standardov in načel deviznega trga.
  89. V skladu s členom 141(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členi 17, 21.2, 43.1 in 46.1 Statuta ESCB ter členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002.
  90. V skladu s členom 122(2) in členom 132(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, členoma 17 in 21 Statuta ESCB ter s členom 8 Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010.
  91. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 10 Uredbe Sveta (EU) 2020/672 z dne 19. maja 2020 o vzpostavitvi evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) po izbruhu COVID-19).
  92. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost).
  93. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 3(5) okvirnega sporazuma z Evropsko družbo za finančno stabilnost).
  94. V skladu s členoma 17 in 21 Statuta ESCB (v povezavi s členom 5.12.1 Splošnih pogojev za sporazume v okviru ESM o aranžmajih za finančno pomoč).
  95. V okviru sporazuma o posojilih med državami članicami, katerih valuta je euro (razen Nemčije in Grčije), in Kreditanstalt für Wiederaufbau (ki deluje v javnem interesu na podlagi navodil in z jamstvom Zvezne republike Nemčije) kot posojilodajalkami ter Helensko republiko kot posojilojemalko in Bank of Greece kot agentom posojilojemalke ter v skladu s členoma 17 in 21.2 Statuta ESCB ter členom 2 Sklepa Evropske centralne banke z dne 10. maja 2010 v zvezi z upravljanjem združenih dvostranskih posojil v korist Helenske republike in o spremembi Sklepa ECB/2007/7 (ECB/2010/4) (UL L 119, 13. 5. 2010, str. 24).
  96. Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/827 z dne 29. aprila 2021 o spremembah Smernice ECB/2013/24 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju četrtletnih finančnih računov (ECB/2021/20) (UL L 184, 25. 5. 2021, str. 4).
  97. Uredba Evropske centralne banke (EU) 2021/379 z dne 22. januarja 2021 o postavkah bilance stanja kreditnih institucij in sektorja denarnih finančnih institucij (prenovitev) (ECB/2021/2) (UL L 73, 3. 3. 2021, str. 16).
  98. Glej »ECB moves towards harmonising statistical reporting to ease burden for banks and improve analysis«, sporočilo za javnost, 17. december 2021.
  99. Glej »ECB predstavlja akcijski načrt za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike«, sporočilo za javnost, ECB, 8. julij 2021.
  100. Na podlagi dela strokovne skupine Odbora ESCB za statistiko o podnebnih spremembah in statistiki, ki je bilo zaključeno proti koncu leta 2020.
  101. To se je pokazalo na portalu »ECB vas posluša« in v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2021 o Evropski centralni banki – Letno poročilo 2020.
  102. Zaradi uporabe transakcijskih cen namesto pripisanih najemnin se bo informativnost indeksa HICP verjetno izboljšala, s čimer se bodo bolje upoštevali pomisleki državljanov v euroobmočju, od katerih si večina želi, da bi bili stanovanjski stroški predstavljeni bolje in bolj realistično.
  103. Sedanji indeks cen stanovanjskih nepremičnin, v katerih bivajo lastniki, ne izpolnjuje zahtev glede pravočasnosti, pogostosti in problematike ločevanja potrošne komponente od naložbene komponente. ECB zato podpira nadaljnje raziskovalne projekte o optimalnih metodah merjenja. Cilj slednjih je tudi boljše ločevanje potrošne komponente od naložbene komponente, pri čemer je prva relevantna za denarno politiko.
  104. Compounded €STR average rates and index, Calculation and publication rules, ECB, 2021.
  105. Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/565 z dne 17. marca 2021 o spremembi Smernice (EU) 2019/1265 o eurski kratkoročni obrestni meri (€STR) (ECB/2021/10) (UL L 119, 6. 4. 2020, str. 128).
  106. Celoten seznam je na strani Regulatory use of the LEI; glej tudi ESRB, »The benefits of the Legal Entity Identifier for monitoring systemic risk«, Occasional Paper Series, št. 18, september 2021.
  107. 8. svetovna konferenca SDMX je potekala od 27. do 30. septembra 2021. ECB je dejavno sodelovala pri pripravi in organizaciji dogodka. Konferenca je bila priložnost, da se predstavi uspešno izvajanje standarda SDMX s strani nacionalnih in mednarodnih organizacij v različnih korakih življenjskega cikla podatkov. ECB je predsedovala posebni sekciji o uporabi modela SDMX, da se modernizirajo statistični postopki in IT-infrastruktura.
  108. Standard se je sprva uporabljal predvsem za plačilna sporočila, zdaj pa zajema več domen, povezanih z različnimi poslovnimi procesi v finančnem sektorju, vključno s poročanjem javnim organom.
  109. Na spletnih seminarjih so bila že predstavljena številna dela raziskovalcev nacionalnih centralnih bank, med drugim Faiella, I., Lavecchia, L., Michelangeli, V., in Mistretta, A., »A micro-founded climate stress test on the financial vulnerability of Italian households and firms«, Occasional Papers, št. 639, Banca d’Italia, oktober 2021; Bernard, R., Tzamourani, P., in Weber, M., »Climate Change and Individual Behavior«, Discussion Papers, št. 01, Deutsche Bundesbank, 2022; in von Kalckreuth, U. »Carbon costs: Towards a system of indicators for the carbon impact of products, enterprises and industries«, Deutsche Bundesbank, 2021.
  110. Papoutsi, M., Piazzesi, M., in Schneider, M., »How unconventional is green monetary policy?«, Working Paper Series, ECB, v pripravi.
  111. Aghion, P., Boneva, L., Breckenfelder, J., Laeven, L., Olovsson, C., Popov, A., in Rancoita E., »Financial markets and 'green' innovation«,Discussion Paper Series, ECB, v pripravi.
  112. Glej Christelis, D., Georgarakos, D., Jappelli, T., in Kenny, G., »How has the COVID-19 crisis affected different households’ consumption in the euro area?«, Research Bulletin, št. 84, ECB, 31. maj 2021.
  113. Glej tudi Lane, P., »Expectations surveys: a tool for research and monetary policy«, uvodne opombe na drugi skupni konferenci Evropske centralne banke in centralne banke ZDA v New Yorku, 11. november 2021.
  114. Glej Georgarakos, D., in Kenny, G., »Household spending and fiscal support during the COVID-19 pandemic: Insights from a new consumer survey«, študija, predstavljena na drugi skupni konferenci Evropske centralne banke in centralne banke ZDA v New Yorku, »Expectations surveys: a tool for research and monetary policy«, 11. november 2021.
  115. Primeri neizpolnjevanja obveznosti vključujejo: (i) primere, v katerih se nacionalni organ o osnutku pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ni posvetoval z ECB, ter (ii) primere, v katerih se je nacionalni organ uradno posvetoval z ECB, vendar ji ni zagotovil dovolj časa, da bi preučila osnutek pravnih predpisov in svoje mnenje sprejela pred sprejetjem.
  116. Glej Evropska komisija, Standardni Eurobarometer 95 – pomlad 2021, september 2021.
  117. Glej izjavo članov vrha euroobmočja z dne 25. marca 2021, pismo s povzetkom vsebine sestanka Euroskupine 21. maja 2021, sklepe Sveta EU o sporočilu Komisije o strategiji Evropske unije za mala plačila z dne 8. marca 2021, Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 2021 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2020 ter sporočilo Evropske komisije z dne 19. januarja 2021 z naslovom Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti.
  118. Glej »Eurosistem je začel izvajati projekt digitalnega eura«, sporočilo za javnost, ECB, 14. julij 2021.
  119. Glej pismo Fabia Panette poslanki Evropskega parlamenta Ireni Tinagli o odločitvi Sveta ECB, da začne fazo proučevanja v okviru projekta digitalnega eura.
  120. Glej »ECB intensifies technical work on digital euro with the European Commission«, MIP NEWS, ECB, 19. januar 2021.
  121. Glej Panetta, F., »A digital euro to meet the expectations of Europeans«, uvodni nagovor v odboru ECON Evropskega parlamenta, Frankfurt na Majni, 14. april 2021, in »Designing a digital euro for the retail payments landscape of tomorrow«, uvodni nagovor v odboru ECON Evropskega parlamenta, Bruselj, 18. november 2021.
  122. Glej pismo predsednice ECB poslancem Evropskega parlamenta Marcu Zanniju, Francesci Donato, Valentinu Grantu in Antoniu Marii Rinaldiju z dne 22. decembra 2020, pismo predsednice ECB poslancu Evropskega parlamenta Chrisu MacManusu z dne 21. januarja 2021, pismo predsednice ECB poslanki Evropskega parlamenta Julie Lechanteux z dne 5. februarja 2021 in pismo predsednice ECB poslancu Evropskega parlamenta Gunnarju Becku z dne 29. oktobra 2021.
  123. Glej pripombe in pismi s povzetkom predsednika Euroskupine po sejah Euroskupine 16. aprila 2021 (pripombe, pismo s povzetkom) in 12. julija 2021 (pripombe, pismo s povzetkom).
  124. Glej pripombe in pismo s povzetkom predsednika Euroskupine po seji Euroskupine 8. novembra 2021.
  125. Posebna pravica črpanja (SDR) je mednarodno rezervno imetje, ki ga je leta 1969 vzpostavil MDS. Gre za potencialno terjatev do prosto uporabljivih valut članic MDS, njena vrednost pa temelji na košarici petih valut (ameriškega dolarja, eura, kitajskega juana, japonskega jena in britanskega funta.)
  126. Sposobnost poskrbeti za prodajo oziroma nakup SDR z vidika strank, ki dajo pobudo za prodajo oziroma nakup.
  127. Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15. 11. 2014, str. 1).
  128. Dodatne informacije o strukturi upravljanja in vodenja ECB so na spletnem mestu ECB.
  129. Mnenja Odbora za poklicno etiko o pridobitni dejavnosti in nasprotju interesov po izteku mandata so objavljena na spletnem mestu ECB.
  130. Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2253 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Eurosistemu (ECB/2021/49) (UL L 454, 17. 12. 2021, str. 7) in Smernica Evropske centralne banke (EU) 2021/2256 z dne 2. novembra 2021 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2021/50) (UL L 454, 17. 12. 2021, str. 21).
  131. Čeprav Združeno kraljestvo ni več država članica EU, je zaradi kontinuitete vključeno tudi britansko državljanstvo.
  132. Podatki temeljijo na lastni izjavi zaposlenih o državljanstvu. ECB zaposlene naproša, da navedejo vsaj eno državljanstvo EU, pri čemer morajo zaposleni z nemškim državljanstvom to obvezno prijaviti za namene določanja nadomestil.
  133. Glej Financial Stability Review, ECB, maj 2019, in Financial Stability Review, ECB, maj 2021.
  134. Glej »Climate-related risk and financial stability«, projektna skupina ECB/ESRB za spremljanje podnebnih tveganj, ECB, julij 2021.
  135. Glej »ECB economy-wide climate stress test – methodology and results«, Occasional Paper Series, št. 281, ECB, september 2021.
  136. Glej »Climate risk stress test – SSM stress test 2022«, poročilo bančnega nadzora, oktober 2021.
  137. Glej delovno področje o podnebnih spremembah, »Climate change and monetary policy in the euro area«, Occasional Paper Series, št. 271, ECB, september 2021.
  138. Glej okvir z naslovom »Cene pravic do emisije toplogrednih plinov v EU v kontekstu akcijskega načrta ECB o podnebnih spremembah«, Ekonomski bilten, številka 6, ECB, 2021.
  139. Glej »ECB to accept sustainability-linked bonds as collateral«, sporočilo za javnost, ECB, 22. september 2020.
  140. Glej Mnenje Evropske centralne banke z dne 7. septembra 2021 o predlogu direktive o spremembi Direktive 2013/34/EU, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Uredbe (EU) št. 537/2014 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CON/2021/27) (UL C 446, 3. 11. 2021, str. 2).
  141. Glej Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. novembra 2021 o predlogu uredbe o evropskih zelenih obveznicah (CON/2021/30) (UL C 27, 19. 1. 2022, str. 4).
  142. Predseduje ji Frank Elderson, član Izvršilnega odbora ECB. ECB je tudi članica usmerjevalnega odbora NGFS.
  143. Sopredseduje ji Frank Elderson, član Izvršilnega odbora ECB.
  144. Baselski okvir sestavljajo trije stebri, pri čemer je prvi steber tisti del okvira, ki določa pravila o izračunavanju regulatornih kapitalskih zahtev za kreditno, tržno in operativno tveganje, s čimer se dodaja makrobonitetna dimenzija, ki vključuje kapitalske blažilnike. Drugi steber je tisti del okvira, ki določa pravila o upravljanju in nadzoru tveganj, tretji steber pa določa obveznosti razkrivanja bank, da bi se povečala tržna disciplina. Ti trije stebri so povzeti v tabeli Baselskega odbora za bančni nadzor – Basel III.
  145. Bijnens, G., Hutchinson, J., Konings, J. in Saint-Guilhem, A., »The interplay between green policy, electricity prices, financial constraints and jobs: Firm-level evidence«, Working Paper Series, št. 2537, ECB, 2021; Ciccarelli, M. in Marotta, F., »Demand or supply? An empirical exploration of the effects of climate change on the macroeconomy«, Working Paper Series, št. 2608, ECB, 2021; Pagliari, M., »LSIs’ exposures to climate change related risks: An approach to assess physical risks«, Working Paper Series, št. 2517, ECB, 2021; Pagliari, M. in Ferrari, M., »No country is an island: International cooperation and climate change«, Working Paper Series, št. 2568, ECB, 2021; Reghezza, A., Altunbas, Y., Marques, D., d’Acri, C. in Spaggiari, M., »Do banks fuel climate change?«, Working Paper Series, št. 2550, ECB, 2021; Carbone, S., Giuzio, M., Kapadia, S., Krämer, J., Nyholm, K. in Vozian, K., »The low-carbon transition, climate commitments and firm credit risk«, Working Paper Series, št. 2631, ECB, 2021.
  146. Rezultati razširjenega zajemanja ogljičnega odtisa in končni cilji glede zmanjšanja emisij ogljika bodo objavljeni v okoljski izjavi ECB 2022.
  147. Več podrobnosti je v publikaciji 2021 update of the ECB’s Environmental Statement.
  148. Glej »Eurosystem agrees on common stance for climate change-related sustainable investments in non-monetary policy portfolios«, sporočilo za javnost, ECB, 4. februar 2021.
  149. Glej »ECB to invest in Bank for International Settlements’ green bond fund«, sporočilo za javnost, ECB, 25. januar 2021.
  150. Skupina za odzivanje na incidente je skupina zaposlenih na različnih funkcijah, ki jo vodi odsek Operativno tveganje in neprekinjeno poslovanje, njena sestava pa se spreminja in je del strukture odzivanja ECB na kritične incidente. Med pandemijo COVID-19 smo jo sestavljali predstavniki generalnega direktorata Kadrovska služba, vključno z zdravstvenimi svetovalci, Odbora za zdravje in varnost pri delu, direktorata Uprava, generalnega direktorata Informacijski sistemi, generalnega direktorata Stiki z javnostjo, generalnega direktorata Pravna služba, odseka Operativno tveganje in neprekinjeno poslovanje in generalnega direktorata Tržne operacije, generalnega direktorata Tržna infrastruktura in plačila ter enotnega mehanizma nadzora.