Menu

UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 30. april 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Gospodarstvo euroobmočja se krči s takšno silovitostjo in hitrostjo, kot še nikoli doslej v mirnem času. Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa (COVID-19) se je gospodarska aktivnost v vseh državah euroobmočja in drugod po svetu večinoma ustavila. Anketni kazalniki zaupanja potrošnikov in podjetij so strmo upadli, kar kaže na močan upad gospodarske rasti in veliko poslabšanje razmer na trgih dela. Spričo velike negotovosti glede končnega obsega gospodarskega izpada so scenariji rasti, ki so jih pripravili strokovnjaki ECB, pokazali, da bi BDP v euroobmočju letos lahko upadel za 5% do 12%, odvisno predvsem od trajanja zajezitvenih ukrepov in od uspešnosti politik za omilitev gospodarskih posledic za podjetja in delavce. Ker se ti ukrepi postopno sproščajo, scenariji predvidevajo, da bo gospodarska aktivnost okrevala, čeprav je še vedno zelo negotovo, kako hitro in v kolikšnem obsegu. Inflacija se je znižala, ker so cene nafte strmo upadle, malenkost nižja pa je bila tudi inflacija brez energentov in hrane.

Z odločnimi in ciljno usmerjenimi ukrepi, ki smo jih sprejeli od začetka marca, smo zagotovili nujno potrebno podporo gospodarstvu euroobmočja, še zlasti sektorjem, ki so najbolj izpostavljeni krizi. Naši ukrepi zlasti podpirajo likvidnostne razmere in pomagajo ohranjati tok kreditov gospodinjstvom in podjetjem, predvsem malim in srednje velikim, ter vzdrževati ugodne pogoje financiranja za vse sektorje in jurisdikcije.

Pozdravljamo ukrepe, ki so jih sprejele države euroobmočja in evropske institucije, da bi zagotovile zadostne zdravstvene kapacitete ter pomagale prizadetim podjetjem, delavcem in gospodinjstvom. Vseeno so potrebni nadaljnji ambiciozni ukrepi, zlasti s skupnim in usklajenim delovanjem, da bi se zavarovali pred tveganji nadaljnje zaostritve razmer in podprli okrevanje.

Svet ECB je trdno odločen, da bo v skladu s svojim mandatom še naprej podpiral gospodinjstva in podjetja v času gospodarskih pretresov in povečane negotovosti, da bi v srednjeročnem obdobju zaščitil cenovno stabilnost.

Skladno s tem je danes sklenil še dodatno ublažiti pogoje za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Tako je znižal obrestno mero za operacije CUODR III, ki bodo izvedene v obdobju od junija 2020 do junija 2021, na raven 50 bazičnih točk pod povprečno obrestno mero, ki bo v tem obdobju veljala za Eurosistemove operacije glavnega refinanciranja. Poleg tega bo za nasprotne stranke, katerih primerno neto posojanje bo doseglo prag obsega posojanja, obrestna mera v obdobju od junija 2020 do junija 2021 zdaj za 50 bazičnih točk nižja od povprečne obrestne mere, ki bo v tem obdobju veljala za odprto ponudbo mejnega depozita.

Sklenili smo tudi, da bo izvedena nova serija izrednih neciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refiranciranja ob pandemiji (non-targeted pandemic emergency longer-term refinancing operations, PELTRO), katerih namen je podpreti likvidnostne razmere v finančnem sistemu euroobmočja in prispevati k nemotenemu delovanju denarnih trgov z vzpostavitvijo učinkovitega likvidnostnega varovala. V tem okviru bo izvedenih sedem dodatnih operacij refinanciranja, ki se bodo začele maja 2020 in bodo v več korakih zapadle med julijem in septembrom 2021 v skladu s trajanjem naših ukrepov za ublažitev pogojev glede zavarovanja terjatev. Operacije bodo izvedene v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo, obrestna mera pa bo za 25 bazičnih točk nižja od povprečne obrestne mere, ki bo veljala v operacijah glavnega refinanciranja v času trajanja vsake operacije PELTRO.

Nadaljnje podrobnosti o spremembah pogojev za operacije CUODR III in o novem programu PELTRO bodo objavljene v posebnem sporočilu za javnost danes popoldne ob 15.30 po srednjeevropskem času.

Od konca marca izvajamo nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 750 milijard EUR, katerih namen je povečati spodbujevalno naravnanost naše denarne politike ter ublažiti velika tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike in za obete v euroobmočju, ki jih povzroča pandemija koronavirusa. Ti nakupi se bodo še naprej fleksibilno izvajali v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. Neto nakupe v okviru programa PEPP bomo izvajali tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana, vsekakor pa vsaj do konca letošnjega leta.

Nakupi v okviru našega programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja 120 milijard EUR. Še naprej pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Poleg tega smo sklenili, da ključne obrestne mere ECB ostanejo nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Ti ukrepi bodo skupaj z znatnimi spodbudami denarne politike, ki so že v veljavi, podpirali likvidnostne pogoje in pogoje financiranja ter bodo prispevali k ohranjanju nemotenega kreditiranja realnega gospodarstva. Obenem ostaja Svet ECB v sedanjih gospodarskih razmerah, ki se zelo hitro spreminjajo, trdno odločen, da v okviru svojega mandata stori vse, kar je potrebno, da pomaga državljanom in državljankam euroobmočja v teh izjemno zahtevnih časih. To v prvi vrsti velja za našo nalogo, da v okviru mandata za ohranjanje cenovne stabilnosti zagotovimo, da se denarna politika prenaša v vse dele gospodarstva in v vse jurisdikcije. Zato smo popolnoma pripravljeni, da povečamo obseg programa PEPP in prilagodimo njegovo sestavo, za kolikor bi bilo potrebno in za tako dolgo, kot bi bilo potrebno. Svet ECB je vsekakor pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Najnovejši ekonomski kazalniki in rezultati anket so za obdobje, odkar se je koronavirus razširil v euroobmočje, izjemno upadli, kar kaže na močno krčenje gospodarske aktivnosti v euroobmočju in hitro poslabševanje razmer na trgih dela. Pandemija koronavirusa in ukrepi za njeno zajezitev so močno prizadeli predelovalne in storitvene dejavnosti ter občutno zmanjšali produktivno sposobnost gospodarstva v euroobmočju in domače povpraševanje. V prvem četrtletju 2020, ki ga je širjenje koronavirusa samo delno prizadelo, se je realni BDP euroobmočja zmanjšal za 3,8% glede na četrtletje prej, kar je bilo posledica ukrepov za omejitev gibanja v zadnjih tednih prvega četrtletja. Sodeč po strmem upadu gospodarske aktivnosti v aprilu bodo posledice v drugem četrtletju še hujše. Onkraj neposrednih motenj zaradi pandemije koronavirusa se pričakuje, da se bo gospodarska rast v euroobmočju obnovila, ko bodo ukrepi za zajezitev virusa postopno odpravljeni, k čemur bodo prispevali ugodni pogoji financiranja, naravnanost javnofinančnih politik v euroobmočju in ponovna oživitev svetovne gospodarske aktivnosti.

Ker je izjemno negotovo, kako dolgo bo trajala pandemija, je zelo težko oceniti, kako dolgo bo trajala neizbežna recesija in kako globoka bo. Vseeno pa brez prejudiciranja rezultatov naslednjih makroekonomskih projekcij strokovnjakov Eurosistema, ki bodo objavljene junija, scenariji rasti, ki so jih pripravili strokovnjaki ECB, napovedujejo, da bi BDP euroobmočja letos lahko upadel za 5% do 12%, nato pa naj bi v naslednjih letih sledilo okrevanje in normalizacija rasti. Obseg gospodarskega upada in okrevanja bo odvisen predvsem od trajanja in uspešnosti zajezitvenih ukrepov, od tega, koliko bo kriza trajno prizadela proizvodne zmogljivosti in domače povpraševanje, in od uspešnosti politik za ublažitev negativnega vpliva na dohodke in zaposlenost.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, aprila upadla na 0,4%, potem ko je marca znašala 0,7%, kar je predvsem posledica nižje inflacije v skupini energentov, pa tudi nekoliko nižje inflacije brez hrane in energentov. Glede na strm upad trenutnih in terminskih cen nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno še dodatno precej znižala. Pričakuje se, da bo strm upad gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih negativno vplival na osnovno inflacijo. Vseeno so srednjeročne posledice pandemije koronavirusa za inflacijo izjemno negotove, saj bi navzdol usmerjene pritiske zaradi šibkejšega povpraševanja lahko odtehtali navzgor usmerjeni pritiski zaradi motenj v ponudbi. Tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so ostali na zelo nizki ravni. Čeprav so anketni kazalniki inflacijskih pričakovanj na kratki in srednji rok upadli, je bil vpliv na dolgoročnejša pričakovanja manjši.

Kot je pokazala denarna analiza, se je marca 2020 rast širokega denarja (M3) povečala na 7,5%, potem ko je februarja znašala 5,5%. Rast denarja odraža ustvarjanje bančnih kreditov zasebnemu sektorju, ki ga v veliki meri poganja črpanje kreditnih linij, in nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3 v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti, medtem ko je povečana gospodarska negotovost očitno sprožila premike k denarnim imetjem, verjetno iz previdnostnih razlogov. V takšnem okolju je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1, ki zajema najlikvidnejše komponente denarja.

Pandemija koronavirusa je vplivala tudi na gibanja posojil zasebnemu sektorju. Medletna rast posojil gospodinjstvom je marca 2020 znašala 3,4%, potem ko je bila februarja na ravni 3,7%, medletna rast posojil nefinančnim družbam pa je marca znašala 5,4%, v primerjavi s 3,0% v februarju. Ta gibanja so jasno razvidna tudi v rezultati ankete o bančnih posojilih v euroobmočju za prvo četrtletje 2020, ki kažejo na skokovit porast povpraševanja po posojilih in črpanja kreditnih linij s strani podjetij za zadovoljitev likvidnostnih potreb za obratni kapital, medtem ko je povpraševanje po financiranju za naložbe v osnovna sredstva upadlo. Povpraševanje gospodinjstev po stanovanjskih posojilih se je povečalo manj kot v prejšnjem četrtletju. Kreditni standardi za posojila so se rahlo zaostrili, medtem ko so se kreditni standardi za posojila gospodinjstvom zaostrili v večji meri. V obeh primerih je bilo zaostrovanje povezano s poslabševanjem gospodarskih obetov in upadom kreditne sposobnosti podjetij in gospodinjstev. Obenem banke pričakujejo, da se bodo kreditni standardi za posojila podjetjem v drugem četrtletju 2020 ublažili.

Naši ukrepi denarne politike, zlasti ugodnejši pogoji za ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) in ublažitev pogojev glede zavarovanja terjatev, bi morali spodbujati banke h kreditiranju vseh subjektov v zasebnem sektorju. Skupaj z ukrepi v podporo kreditiranju, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in evropske institucije, naši ukrepi olajšujejo dostop do financiranja, med drugim tudi za tiste, ki so jih posledice pandemije koronavirusa najbolj prizadele.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju zanesljivo približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Sprejeti ukrepi bi morali biti čim bolj ciljno usmerjeni v omilitev posledic pandemije koronavirusa in začasni. Veseli nas, da je Evropski svet podprl dogovor Euroskupine o treh varnostnih mrežah za delavce, podjetja in države, ki obsega sveženj ukrepov v višini 540 milijard EUR. Obenem Svet ECB poziva k hitremu sprejetju nadaljnjih odločnih ukrepov, ki bodo pripravili in podprli gospodarsko okrevanje. V tej luči pozdravljamo dogovor Evropskega sveta, da si bo prizadeval oblikovati sklad za oživitev gospodarstva, ki je namenjen reševanju te izjemne krize.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije