TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 12. september 2019

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo temeljito preučili obete za gospodarsko rast in gibanje inflacije, pri čemer smo upoštevali tudi najnovejše makroekonomske projekcije za euroobmočje. Svet ECB je nato sprejel naslednje sklepe, namenjene doseganju cilja stabilnosti cen.

Prvič, kar zadeva ključne obrestne mere ECB, smo sklenili obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita znižati za 10 bazičnih točk na −0,50%. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostaneta nespremenjeni na ravni 0,00% oziroma 0,25%. Sedaj pričakujemo, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni pod 2%, vendar blizu te meje, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Drugič, Svet ECB je sklenil, da se bodo ponovno začeli izvajali neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, in sicer od 1. novembra dalje na mesečni ravni 20 milijard EUR. Pričakujemo, da se bodo nakupi izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, ter končali, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Tretjič, glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Četrtič, sklenili smo spremeniti način izvajanja nove serije četrtletnih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), da bi se ohranili ugodni pogoji za bančna posojila, zagotovila nemotena transmisija denarne politike ter nadalje podprla spodbujevalno naravnana denarna politika. Obrestna mera v vsaki operaciji bo po novem določena na ravni povprečne obrestne mere v Eurosistemovih operacijah glavnega refinanciranja v času trajanja posamezne operacije CUODR. Za banke, katerih primerno neto posojanje presega referenčno vrednost, bo obrestna mera v operacijah CUODR III nižja in bo lahko celo tako nizka kot povprečna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita v času trajanja operacije. Ročnost operacij se bo podaljšala z dveh na tri leta.

Petič, Svet ECB je sklenil uvesti dvostopenjski sistem obrestovanja rezervnih imetij, da bi podprl transmisijo denarne politike preko bančnega sistema, pri čemer bo del bančnih imetij presežne likvidnosti izvzet iz negativne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita.

Posebna sporočila za javnost z nadaljnjimi podrobnostmi o ukrepih, ki jih je sprejel Svet ECB, bodo objavljena danes popoldne ob 15.30 po srednjeevropskem času.

Svet ECB je ponovno poudaril, da bo zelo spodbujevalno naravnana denarna politika potrebna še dalj časa, ter je še naprej pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov, s čimer bo zagotovil, da se bo v skladu s svojo zavezanostjo simetriji inflacija vzdržno gibala v smeri cilja.

Današnji sklepi so bili sprejeti kot odziv na inflacijo, ki je že daljše obdobje nižja od inflacijskega cilja. Najnovejše informacije, ki so postale dostopne od zadnje seje Sveta ECB, namreč nakazujejo dolgotrajnejše obdobje šibkih gospodarskih gibanj v euroobmočju, vztrajnost izrazitejših navzdol usmerjenih tveganj ter umirjene inflacijske pritiske. Takšno sliko dajejo tudi nove projekcije, ki kažejo nadaljnje upadanje inflacijskih obetov.

Po drugi strani močna rast zaposlenosti in zviševanje plač še naprej podpirata odpornost gospodarstva v euroobmočju. Z današnjim celovitim svežnjem sklepov o denarni politiki zagotavljamo znatno spodbudo s strani denarne politike, s čimer bodo finančni pogoji ostali zelo ugodni ter bodo spodbujali konjunkturo v euroobmočju, nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in s tem vzdržno približevanje inflacije srednjeročnemu inflacijskemu cilju.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2019 realno povečal za 0,2% glede na četrtletje prej, ko je rast znašala 0,4%. Najnovejši ekonomski podatki in anketne informacije še naprej nakazujejo umirjeno, vendar pozitivno rast v tretjem četrtletju letošnjega leta. Upočasnitev rasti je v glavnem posledica vztrajno šibke mednarodne trgovinske menjave v okolju dolgotrajne negotovosti na svetovni ravni, ki negativno vpliva predvsem na predelovalni sektor euroobmočja.

Obenem se storitveni in gradbeni sektor še naprej vztrajno krepita, rast v euroobmočju pa podpirajo tudi ugodni pogoji financiranja, nadaljnje povečevanje zaposlenosti, zviševanje plač, blago ekspanzivne javnofinančne politike v euroobmočju ter nadaljnja, čeprav nekoliko počasnejša rast svetovne aktivnosti.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2019 pripravili strokovnjaki ECB. Po projekcijah naj bi se medletni BDP v letu 2019 realno povečal za 1,1%, v letu 2020 za 1,2%, v letu 2021 pa za 1,4%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bile napovedi realne rasti BDP v letih 2019 in 2020 popravljene navzdol.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti. Ta tveganja se v glavnem nanašajo na dolgotrajno negotovost, ki jo povzročajo geopolitični dejavniki, vse močnejša grožnja protekcionizma in ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija, merjena s HICP, avgusta 2019 v euroobmočju znašala 1,0%, enako kot julija. Nižjo rast cen v skupini energentov je odtehtala višja rast cen hrane, medtem ko je ostala stopnja inflacije brez hrane in energentov nespremenjena. Sodeč po sedanjih terminskih cenah nafte se bo skupna inflacija verjetno zniževala, zatem pa naj bi se proti koncu leta ponovno zvišala. Merila osnovne inflacije so ostala na splošno umirjena, kazalniki inflacijskih pričakovanj pa se gibljejo na nizki ravni. Pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, so se zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in pomanjkanja ustrezne delovne sile na trgu dela sicer okrepili in razširili, vendar njihovo prenašanje v inflacijo traja dlje, kot je bilo pričakovano. Na srednji rok se bo osnovna inflacija predvidoma zvišala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast in močna rast plač.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2019 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2019 znašala 1,2%, v letu 2020 1,0%, v letu 2021 pa 1,5%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili inflacijski obeti popravljeni navzdol za celotno obdobje projekcij, in sicer zaradi nižjih cen energentov in šibkejše gospodarske rasti.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) julija 2019 povečala na 5,2%, potem ko je junija znašala 4,5%. Vzdržna rast širokega denarja odraža nadaljnje bančno kreditiranje zasebnega sektorja ter nizke oportunitetne stroške imetja instrumentov M3. Gledano po komponentah je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je julija 2019 ostala nespremenjena na ravni 3,9%. Medletna stopnja rasti skupnih posojil nefinančnim družbam ostaja trdna, čeprav kratkoročna posojila, ki so bolj občutljiva na ciklična gibanja, kažejo znake šibkejše rasti. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je julija dosegla 3,4%, potem ko je junija znašala 3,3%, kar pomeni, da se rast še naprej postopno izboljšuje. Na rast posojil še vedno ugodno vplivajo zgodovinsko nizke obrestne mere za bančna posojila.

Danes sprejeti ukrepi denarne politike, vključno z bolj spodbujevalnimi pogoji izvajanja nove serije CUODR, bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev bančnega posojanja ter bodo še naprej olajševali dostop do financiranja, še posebej za mala in srednje velika podjetja.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno nujno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju možnosti za dolgoročnejšo gospodarsko rast, k spodbujanju agregatnega povpraševanja v sedanjem okolju ter k zmanjšanju ranljivosti odločneje prispevati politike na drugih področjih. Za povečanje produktivnosti, izboljšanje gospodarskega potenciala v euroobmočju, zmanjšanje strukturne brezposelnosti in krepitev odpornosti morajo države euroobmočja bistveno pospešiti izvajanje strukturnih politik. Pri tem bi morala kot smerokaz služiti priporočila posameznim državam, izdana v letu 2019.

Kar zadeva javnofinančne politike, blago ekspanzivna fiskalna naravnanost v euroobmočju trenutno do neke mere podpira gospodarsko aktivnost. Zaradi vse šibkejših gospodarskih obetov in nadaljnjih izrazitih navzdol usmerjenih tveganj bi morale države, ki imajo fiskalni manevrski prostor, ukrepati učinkovito in pravočasno. V državah, ki imajo visok javni dolg, morajo vlade izvajati preudarne ekonomske politike, ki bodo ustvarile pogoje za prosto delovanje avtomatičnih stabilizatorjev. Vse države bi si morale močneje prizadevati za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Podobno je za večjo odpornost gospodarstva v euroobmočju še naprej ključno, da se okvir EU za javnofinančno in gospodarsko upravljanje ves čas in v vseh državah izvaja transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja doslej opravljeno delo in poziva k izvedbi konkretnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije