TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 10. junij 2021

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Po krčenju v prvem četrtletju leta se gospodarstvo v euroobmočju zopet počasi odpira ob izboljševanju pandemičnih razmer in precejšnjem napredku pri cepljenju. Najnovejši podatki nakazujejo odboj aktivnosti v storitvenih dejavnostih in nadaljnjo živahno aktivnost v predelovalnih dejavnostih. Pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost v drugi polovici leta pospešila, ko bodo odpravljeni nadaljnji zajezitveni ukrepi. K okrevanju bodo ključno prispevali porast potrošnje gospodinjstev, močno svetovno povpraševanje ter spodbujevalno naravnana javnofinančna in denarna politika. Obenem negotovosti ostajajo, saj so gospodarski obeti v bližnji prihodnosti še naprej odvisni od poteka pandemije in od tega, kako se bo gospodarstvo odzivalo po odprtju. Inflacija se je v zadnjih mesecih zvišala predvsem zaradi baznih učinkov, začasnih dejavnikov in povišanja cen energentov. V drugi polovici leta se bo predvidoma še dodatno zvišala, nato pa se bo znižala, ko se bodo začasni dejavniki iztekli. Najnovejše projekcije kažejo na postopno krepitev temeljnih inflacijskih pritiskov v celotnem obdobju projekcij, vendar pritiski ostajajo umirjeni v okolju še vedno precejšnjih neizkoriščenih gospodarskih zmogljivosti, ki se bodo v obdobju projekcij le postopoma zmanjševale. Skupna inflacija bo v obdobju projekcij po pričakovanjih ostala pod ciljno ravnijo.

Za zmanjšanje negotovosti in okrepitev zaupanja ter posledično za spodbujanje gospodarske aktivnosti in varovanje srednjeročne cenovne stabilnosti je bistveno, da se v celotnem obdobju pandemije ohranjajo ugodni pogoji financiranja. Pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva so od marčne seje o denarni politiki ostali večinoma stabilni, medtem ko so se tržne obrestne mere dodatno zvišale. Čeprav je vztrajno zviševanje tržnih obrestnih mer deloma posledica izboljšanih gospodarskih obetov, bi lahko privedlo do zaostrovanja širših pogojev financiranja, ki so pomembni za celotno gospodarstvo. Takšno zaostrovanje bi bilo prezgodnje in bi predstavljalo tveganje za nadaljnje gospodarsko okrevanje in inflacijske obete.

V luči teh dejavnikov je Svet ECB sklenil potrditi zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB bomo ohranili nespremenjene. Pričakujemo, da bodo na sedanji ali nižji ravni ostale tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR bomo še naprej izvajali vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Na podlagi skupne ocene pogojev financiranja in inflacijskih obetov Svet ECB pričakuje, da se bodo neto nakupi v okviru programa PEPP v prihodnjem četrtletju še naprej izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih leta.

Nakupe bomo izvajali fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da preprečimo zaostrovanje pogojev financiranja, ki ni skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej podpirala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo ugodne pogoje financiranja mogoče ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega nakupov v času izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Podobno je obseg nakupov mogoče kalibrirati na novo, če bi bilo to potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki prispevajo k nevtralizaciji negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Z operacijami refinanciranja bomo še naprej zagotavljali obsežno likvidnost. Sredstva, pridobljena prek tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), imajo ključno vlogo pri podpiranju bančnega posojanja podjetjem in gospodinjstvom.

Naši ukrepi pomagajo ohranjati ugodne pogoje financiranja za vse sektorje gospodarstva, kar je potrebno za vzdržno gospodarsko okrevanje in ohranjanje srednjeročne cenovne stabilnosti. Še naprej bomo spremljali tudi dogajanja na področju deviznega tečaja, ki bi lahko imela posledice za gibanje inflacije v srednjeročnem obdobju. Pripravljeni smo, da po potrebi prilagodimo vse naše instrumente, s čimer bomo zagotovili, da se bo inflacija v skladu z zavezanostjo simetriji vzdržno gibala proti ciljni vrednosti.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. V prvem četrtletju leta se je BDP v euroobmočju realno dodatno zmanjšal, in sicer za 0,3%, tako da je bil 5,1% nižji od ravni pred pandemijo v zadnjem četrtletju 2019. Ankete o poslovnih tendencah in mnenju potrošnikov ter visokofrekvenčni kazalniki kažejo na občutno izboljšanje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju leta.

Ankete o poslovnih tendencah nakazujejo močno okrevanje v storitvenih dejavnostih, saj se število okužb znižuje, kar bo omogočilo postopno normalizacijo v dejavnostih, kjer so pogosti osebni kontakti. Proizvodnja v predelovalnih dejavnostih ostaja okrepljena ob podpori solidnega svetovnega povpraševanja, čeprav bi lahko ozka grla na strani ponudbe zavirala industrijsko aktivnost v bližnji prihodnosti. Kazalniki zaupanja potrošnikov se krepijo, kar napoveduje močan odboj zasebne potrošnje v prihodnjem obdobju. Podjetniške investicije se vztrajno nadaljujejo kljub šibkejšim bilancam podjetij in še vedno negotovim gospodarskim obetom.

Pričakujemo, da se bo gospodarska rast v drugi polovici leta 2021 še naprej hitro izboljševala, saj bo mogoče ob napredku pri cepljenju nadalje sprostiti zajezitvene ukrepe. V srednjeročnem obdobju naj bi okrevanje gospodarstva v euroobmočju spodbujalo močnejše svetovno in domače povpraševanje kakor tudi nadaljnja podpora s strani denarne in javnofinančne politike.

Takšno oceno v splošnem kaže tudi osnovni scenarij v makroekonomskih projekcijah za euroobmočje, ki so jih junija 2021 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Projekcije predvidevajo, da bo medletna realna rast BDP znašala 4,6% v letu 2021, 4,7% v letu 2022 in 2,1% v letu 2023. V primerjavi z marčnimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti glede gospodarske aktivnosti za leti 2021 in 2022 popravljeni navzgor, za leto 2023 pa ostajajo nespremenjeni.

Gledano v celoti so tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, približno uravnotežena. Po eni strani bi lahko k še močnejšemu okrevanju prispevali boljši obeti glede svetovnega povpraševanja in hitrejše zmanjševanje varčevanja gospodinjstev, kot je pričakovano, potem ko bodo omejitve na področju potovanj odpravljene. Po drugi strani pa pandemija, ki še vedno traja in napreduje tudi z mutacijami virusa, ter njene posledice za gospodarske in finančne razmere še naprej ustvarjajo navzdol usmerjena tveganja.

Po Eurostatovi prvi objavi se je medletna inflacija v euroobmočju zvišala z 1,3% v marcu na 1,6% v aprilu in na 2,0% v maju 2021. Zvišanje je bilo predvsem posledica visoke rasti inflacije v skupini energentov, kar je odraz občutnih navzgor delujočih baznih učinkov ter mesečne rasti, ter v manjši meri tudi posledica rahlega zvišanja inflacije v skupini industrijskih proizvodov razen energentov. Skupna inflacija se bo proti jeseni najverjetneje še dodatno zvišala predvsem zaradi odprave začasnega znižanje stopnje DDV v Nemčiji. Inflacija se bo predvidoma začela zopet zniževati na začetku naslednjega leta, ko se bodo začasni dejavniki iztekli, svetovne cene energentov pa se bodo umirile.

Pričakujemo, da se bodo letos temeljni cenovni pritiski nekoliko okrepili, in sicer zaradi začasnih omejitev na strani ponudbe in okrevanja domačega povpraševanja. Vseeno bodo cenovni pritiski najverjetneje ostali oslabljeni, kar bo deloma posledica nizkih plačnih pritiskov v okolju še vedno precejšnjih neizkoriščenih gospodarskih zmogljivosti ter apreciacije tečaja eura.

Ko bo vpliv pandemije popustil, bo zmanjševanje velikih neizkoriščenih gospodarskih zmogljivosti ob podpori spodbujevalne denarne in javnofinančne politike prispevalo k temu, da se bo osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju postopno zviševala. Anketna merila in tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo na nizkih ravneh, čeprav tržni kazalniki inflacijskih pričakovanj še naprej naraščajo.

Takšno oceno v splošnem kaže tudi osnovni scenarij v makroekonomskih projekcijah za euroobmočje, ki so jih junija 2021 pripravili strokovnjaki Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija znašala 1,9% v letu 2021, 1,5% v letu 2022 in 1,4% v letu 2023. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili inflacijski obeti za leti 2021 in 2022 popravljeni navzgor, in sicer predvsem zaradi začasnih dejavnikov in višje inflacije v skupini energentov. Obeti za leto 2023 ostajajo nespremenjeni, saj bo porast osnovne inflacije večinoma izravnalo pričakovano znižanje inflacije v skupini energentov. Inflacija brez energentov in hrane se bo predvidoma zvišala z 1,1% v letu 2021 na 1,3% v letu 2022 in na 1,4% v letu 2023, kar pomeni, da je bila v primerjavi z marčnimi projekcijami popravljena navzgor v celotnem obdobju projekcij.

Kot kaže denarna analiza, se je medletna stopnja rasti širokega denarja (M3) aprila 2021 zmanjšala na 9,2%, potem ko je marca dosegla 10,0%, februarja pa 12,3%. Upočasnitev v marcu in aprilu je bila deloma posledica zelo negativnih baznih učinkov, saj so veliki prilivi v začetni fazi pandemične krize izpadli iz podatkov o medletni rasti. Odraža tudi umirjanje kratkoročnejše denarne dinamike, ki izhaja predvsem iz šibkejših gibanj v kategoriji vlog gospodinjstev in podjetij v aprilu ter manjših likvidnostnih potreb v okolju izboljševanja pandemičnih razmer. Največji vir ustvarjanja denarja so še naprej nadaljnji nakupi vrednostnih papirjev s strani Eurosistema. Čeprav se upočasnjuje tudi ožji denarni agregat M1, je ta še naprej največ prispeval k rasti širokega denarja. Velik prispevek agregata M1 je skladen s še vedno povečanim nagnjenjem k likvidnim sredstvom v nedenarnem sektorju in z nizkimi oportunitetnimi stroški imetja najlikvidnejših oblik denarja.

Medletna stopnja rasti posojil zasebnemu sektorju se je aprila zmanjšala na 3,2%, potem ko je marca dosegla 3,6%, februarja pa 4,5%. Do zmanjšanja je prišlo ob nasprotni dinamiki posojanja nefinančnim družbam in gospodinjstvom. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je aprila zmanjšala na 3,2%, potem ko je marca dosegla 5,3%, februarja pa 7,0%. Zmanjšanje je odraz velikih negativnih baznih učinkov in zgodnejšega odobravanja posojil v marcu namesto v aprilu. Po drugi strani se je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom aprila povečala na 3,8%, potem ko je marca znašala 3,3%, februarja pa 3,0%, k čemur so prispevali solidni mesečni tokovi in pozitivni bazni učinki.

Gledano v celoti ostajajo naši ukrepi – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in druge evropske institucije – še naprej ključni za vzdrževanje ugodnih pogojev bančnega posojanja in dostopa do financiranja, zlasti za tiste, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je za podporo gospodarski aktivnosti in zanesljivo srednjeročno približevanje inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Kar zadeva javnofinančne politike, je ključna ambiciozna in usklajena naravnanost javnih financ, saj bi prezgodnji umik javnofinančne podpore lahko oslabil okrevanje in okrepil dolgoročnejše učinke brazgotin, ki jih je pustila kriza. Nacionalne javnofinančne politike bi zato morale še naprej zagotavljati nujno potrebno in pravočasno podporo tistim podjetjem in gospodinjstvom, ki so najbolj izpostavljena pandemiji in ukrepom za njeno zajezitev. Kljub temu bi morali javnofinančni ukrepi ostati začasni in proticiklični ter dovolj ciljno usmerjeni, da bi učinkovito zmanjšali ranljivosti in spodbujali hitro gospodarsko okrevanje v euroobmočju. Pomembno finančno podporo zagotavljajo tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države.

Svet ECB ponovno opozarja na ključno vlogo svežnja »EU naslednje generacije«. Države članice poziva k temu, da sredstva razporejajo produktivno ob izvajanju strukturnih politik, ki povečujejo produktivnost. To bo programu »EU naslednje generacije« omogočilo, da prispeva k hitrejšemu, močnejšemu in enakomernejšemu okrevanju, s čimer bi se povečala gospodarska odpornost ter sposobnost gospodarstev držav članic za rast. Ob tem bi program podpiral tudi učinkovitost denarne politike. Takšne strukturne politike so posebej pomembne za okrepitev gospodarskih struktur in institucij ter za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.