TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 10. december 2020

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Medtem ko je bil odboj gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju močnejši od pričakovanega, obeti glede uvedbe cepiva pa so spodbudni, pandemija še naprej predstavlja resno tveganje za javno zdravje ter za gospodarstvo v euroobmočju in na svetovni ravni. Ponoven porast števila primerov COVID-19 in s tem povezani zajezitveni ukrepi precej omejujejo gospodarsko aktivnost v euroobmočju, ki se je v zadnjem četrtletju 2020 po pričakovanjih zmanjšala. Medtem ko se aktivnost v predelovalnih dejavnostih se še naprej dobro drži, pa aktivnost v storitvenih dejavnostih hudo zavirata povečanje stopnje okužb ter novo omejevanje socialnih stikov in gibanja. Inflacija ostaja zelo nizka v okolju šibkega povpraševanja ter precejšnjih prostih zmogljivosti na trgu dela in trgu proizvodov. Najnovejši podatki in makroekonomske projekcije na splošno nakazujejo izrazitejši vpliv pandemije na gospodarstvo v bližnji prihodnosti ter dolgotrajnejše obdobje šibke inflacije, kot je bilo sprva predvideno.

Ob gospodarskem izpadu zaradi ponovnega izbruha pandemije je Svet ECB danes na novo kalibriral instrumente denarne politike, kot sledi:

Prvič, Svet ECB je sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Drugič, sklenili smo povečati obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 500 milijard EUR na skupno 1.850 milijard EUR. Obenem smo podaljšali obdobje izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP vsaj do konca marca 2022. V vsakem primeru bomo neto nakupe izvajali tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana.

Nakupe v okviru programa PEPP bom izvajali zato, da v tem podaljšanjem obdobju ohranjamo ugodne pogoje financiranja. Nakupe bomo izvajali fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da preprečimo zaostrovanje pogojev financiranja, kar ni skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej spodbujala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega nakupov v času izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Podobno je mogoče obseg nakupov kalibrirati na novo, če bi bilo potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo prispevali k preprečitvi negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Podaljšanje nakupov v okviru programa PEPP čez daljše časovno obdobje je posledica dolgotrajnejšega upada gospodarstva in inflacije zaradi pandemije. Omogoča nadaljnjo prisotnost na trgu ter trajnejšo podporo, ki jo daje spodbujevalna denarna politika. Z ohranjanjem ugodnih pogojev financiranja v času pandemije bo mogoče zmanjšati negotovost in povečati zaupanje, s čimer se spodbujajo podjetniške investicije in potrošnja gospodinjstev, kar v končni fazi podpira gospodarsko okrevanje in prispeva k zmanjševanju zaviralnega vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije.

Sklenili smo tudi, da vsaj do konca leta 2023 podaljšamo ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Tretjič, Svet ECB je sklenil na novo kalibrirati pogoje v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Tako smo sklenili, da podaljšamo obdobje, v katerem veljajo precej bolj ugodni pogoji, in sicer za dvanajst mesecev do junija 2022. Izvedli bomo tudi tri dodatne operacije v obdobju od junija do decembra 2021. Poleg tega smo sklenili, da zvišamo skupni znesek, ki si ga bodo nasprotne stranke lahko izposodile v operacijah CUODR III, in sicer s 50% na 55% njihovega obsega primernih posojil. Da bi banke spodbudili k ohranjanju sedanje ravni kreditiranja, bodo na novo kalibrirani pogoji izposojanja v operacijah CUODR III na voljo samo bankam, ki dosegajo novo ciljno raven kreditiranja. V kontekstu pandemije bomo s podaljšanjem obdobja nizkih obrestnih mer v operacijah CUODR III, s povečanjem števila operacij in z zvišanjem zneska, ki si ga banke lahko potencialno izposodijo, ohranjali zelo privlačne pogoje financiranja za banke. To bo omogočilo, da lahko banke še naprej ponujajo ugodne posojilne pogoje in imajo na voljo zadostno likvidnost, da gospodinjstvom in podjetjem odobravajo posojila.

Četrtič, sklenili smo, da do junija 2022 podaljšamo trajanje ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, ki jih je Svet ECB sprejel 7. in 22. aprila 2020. S podaljšanjem teh ukrepov bodo lahko banke še naprej v polni meri izkoriščale Eurosistemove likvidnostne operacije, zlasti na novo kalibrirane operacije CUODR. Svet ECB bo pred junijem 2022 znova ocenil ukrepe za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, s čimer bo zagotovil, da sodelovanje nasprotnih strank Eurosistema v operacijah CUODR III ne bo moteno.

Petič, Svet ECB je tudi sklenil, da v letu 2021 ponudi štiri dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO), ki bodo še naprej zagotavljale učinkovito likvidnostno varovalo.

Šestič, neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Sedmič, ponudba repo poslov Eurosistema centralnim bankam (EUREP) ter vse začasne linije valutnih zamenjav in linije repo poslov s centralnimi bankami zunaj euroobmočja bodo podaljšane do marca 2022.

Osmič, sklenili smo, da se bodo redne operacije refinanciranja še naprej izvajale v obliki avkcij s fiksno obrestno mero in polno dodelitvijo po sedanjih pogojih in tako dolgo, kot bo potrebno.

Posebna sporočila za javnost z nadaljnjimi podrobnostmi o ukrepih, ki jih je sprejel Svet ECB, bodo objavljena danes popoldne ob 15.30 po srednjeevropskem času.

Danes sprejeti ukrepi denarne politike bodo prispevali k ohranjanju ugodnih pogojev financiranja v času pandemije, s čimer bodo spodbujali tok kreditov vsem sektorjem gospodarstva, podpirali gospodarsko aktivnost in varovali srednjeročno cenovno stabilnost. Obenem ostaja negotovost velika, tudi kar zadeva dinamiko pandemije in čas, ko bo cepivo na voljo. Še naprej bomo spremljali tudi gibanje deviznega tečaja z vidika možnih posledic za srednjeročne inflacijske obete. Zato smo še naprej pripravljeni, da po potrebi prilagodimo vse svoje instrumente, s čimer bomo zagotovili, da se bo v skladu z zavezanostjo simetriji inflacija vzdržno gibala v smeri cilja.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Po strmem zmanjšanju v prvi polovici leta 2020 je realni BDP v euroobmočju zabeležil močan odboj, saj je v tretjem četrtletju porasel za 12,5% glede na predhodno četrtletje, vendar je ostal precej pod ravnijo iz časa pred pandemijo. K precejšnjemu ponovnemu upadu gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju bosta predvidoma prispevala drugi val pandemije in s tem povezana zaostritev zajezitvenih ukrepov, ki smo ji priča od sredine oktobra dalje, vendar bo upad precej manjši, kot je bil v letošnjem drugem četrtletju.

Gospodarska gibanja se v posameznih sektorjih še naprej razlikujejo, pri čemer imajo nove omejitve socialnih stikov in gibanja večji negativni vpliv na aktivnost v storitvenih dejavnostih kot na aktivnost v industrijskem sektorju. Čeprav javnofinančni ukrepi podpirajo gospodinjstva in podjetja, so potrošniki še naprej previdni zaradi pandemije in njenih možnih vplivov na zaposlenost in dohodke. Poleg tega šibke bilance in negotovi gospodarski obeti zavirajo podjetniške naložbe.

V prihodnjem obdobju novice o skorajšnji uvedbi cepiva vlivajo večje zaupanje v predpostavko, da bo zdravstvena kriza postopoma rešena. Vseeno bo trajalo nekaj časa, preden bo dosežena splošna imunost, medtem ko ni mogoče izključiti nadaljnjih izbruhov okužb z negativnimi posledicami za javno zdravje in gospodarske obete. V srednjeročnem obdobju naj bi k okrevanju gospodarstva v euroobmočju prispevali ugodni pogoji financiranja, ekspanzivno naravnana javnofinančna politika in okrevanje povpraševanja, ko bodo zajezitveni ukrepi odpravljeni, negotovost pa se bo zmanjšala.

Takšno oceno v splošnem kaže tudi osnovni scenarij v makroekonomskih projekcijah za euroobmočje, ki so jih decembra 2020 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Projekcije predvidevajo, da bo medletna realna rast BDP znašala ‑7,3% v letu 2020, 3,9% v letu 2021, 4,2% v letu 2022 in 2,1% v letu 2023. V primerjavi s septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili gospodarski obeti v kratkoročnem obdobju popravljeni navzdol, vendar naj bi gospodarska aktivnost v srednjeročnem obdobju večinoma okrevala in dosegla raven iz osnovnega scenarija v septembrskih projekcijah.

Gledano v celoti ostajajo tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, na strani nižje rasti, vendar so postala manj izrazita. Medtem ko so novice o morebitnem začetku cepljenja v bližnji prihodnosti spodbudne, so navzdol delujoča tveganja še naprej povezana s posledicami pandemije za gospodarske in finančne razmere.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, novembra ostala nespremenjena na ravni ‑0,3%. Na podlagi dinamike cen nafte in upoštevajoč začasno znižanje davka na dodano vrednost v Nemčiji bo skupna inflacija do začetka leta 2021 verjetno ostala negativna. Zatem naj bi se zvišala, saj se bo začasno znižanje davka v Nemčiji izteklo, na inflacijo v skupini energentov pa naj bi vplivali navzgor delujoči bazni učinki. Obenem bodo cenovni pritiski predvidoma ostali oslabljeni zaradi šibkega povpraševanja, zlasti v sektorjih turizma in potovanj, pa tudi zaradi šibkih plačnih pritiskov in apreciacije tečaja eura. Ko bo zaviralni vpliv pandemije popustil, bo okrevanje povpraševanja ob podpori spodbujevalne javnofinančne in denarne politike ustvarjalo pritiske na rast inflacije v srednjeročnem obdobju. Tržni kazalniki in anketna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo na nizkih ravneh.

Takšno oceno v splošnem kaže tudi osnovni scenarij v makroekonomskih projekcijah za euroobmočje, ki so jih decembra 2020 pripravili strokovnjaki Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija znašala 0,2% v letu 2020, 1,0% v letu 2021, 1,1% v letu 2022 in 1,4% v letu 2023. V primerjavi s septembrskimi makroekonomskim projekcijami strokovnjakov ECB so bili inflacijski obeti za leti 2020 in 2022 popravljena navzdol.

Kot kaže denarna analiza, je medletna stopnja rasti širokega denarnega agregata (M3) ostala približno nespremenjena in je oktobra 2020 znašala 10,5%. K močni rasti denarja prispevajo nadaljnji Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev, ki so postali največji vir ustvarjanja denarja. Ob še vedno povečanem zanimanju za likvidnost v nedenarnem sektorju in nizkih oportunitetnih stroških imetja najlikvidnejših oblik denarja k rasti širokega denarja še naprej največ prispeva ožji denarni agregat M1.

Rast posojanja zasebnemu sektorju se je ustalila, vendar še vedno beleži višje stopnje rasti kot v obdobju pred pandemijo COVID-19. Po močnem povečanju v prvih mesecih pandemije je medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam oktobra upadla na 6,8%, potem ko je septembra dosegla 7,1%. Do upočasnitve je prišlo v okolju zmanjševanja izrednih likvidnostnih potreb, šibkih investicij in bolj zaostrenih kreditnih pogojev za posojila podjetjem, kot kaže anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za tretje četrtletje 2020. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je oktobra znašala 3,1%, kar je enako kot septembra.

Gledano v celoti ostajajo naši ukrepi – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in evropske institucije – še naprej ključni pri zagotavljanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in dostopa do financiranja, zlasti za tiste, ki so jih posledice pandemije najbolj prizadele.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je za podporo gospodarski aktivnosti in zanesljivo srednjeročno približevanje inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Javnofinančni ukrepi, ki so bili sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, bi morali biti čim bolj ciljno usmerjeni in začasni. Obenem je zaradi šibkega povpraševanja podjetij in gospodinjstev ter povišanega tveganja, da bo do okrevanja ob novih omejevalnih ukrepih zaradi drugega vala pandemije prišlo kasneje, potrebna nadaljnja podpora s strani nacionalnih javnofinančnih politik. Pomembno finančno podporo pri tem zagotavljajo tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države.

Svet ECB priznava ključno vlogo svežnja »EU naslednje generacije« in poudarja, da mora ta brez odlašanja postati operativen. Države članice poziva k temu, da sredstva namenijo za produktivno javno porabo, ki jo spremljajo strukturne politike, ki povečujejo produktivnost. To bo programu »EU naslednje generacije« omogočilo, da prispeva k hitrejšemu, močnejšemu in enakomernejšemu okrevanju, s čimer bi se povečala gospodarska odpornost in sposobnost gospodarstev držav članic za rast, kar bi povečalo tudi učinkovitost denarne politike v euroobmočju. Takšne strukturne politike so posebej pomembne za reševanje dolgotrajnih strukturnih in institucionalnih slabosti ter za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.