Uvodna izjava na tiskovni konferenci
Mario Draghi, predsednik ECB,
Nikozija, 5. marec 2015
Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas pozdravljava na naši tiskovni konferenci v Nikoziji. Rad bi se zahvalil guvernerki Georghadji za gostoljubje in izrazil našo posebno hvaležnost zaposlenim v ciprski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB.
Na podlagi redne ekonomske in denarne analize ter v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pri nestandardnih ukrepih denarne politike je poudarek zdaj na izvedbi.
V skladu z odločitvami, ki smo jih sprejeli 22. januarja 2015, bomo 9. marca 2015 na sekundarnem trgu začeli kupovati vrednostne papirje javnega sektorja v eurih. Poleg tega bomo nadaljevali z nakupi listinjenih vrednostnih papirjev in kritih obveznic, ki so se začeli lansko leto. Kot smo že sporočili, bodo nakupi vrednostnih papirjev javnega in zasebnega sektorja skupno znašali 60 milijard EUR na mesec. Predvidoma se bodo izvajali do konca septembra 2016, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo našemu cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje. Dodatne informacije o nekaterih vidikih izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja bodo objavljene danes ob 15.30 po srednjeevropskem času na spletni strani ECB.
Doslej smo že zaznali številne pozitivne učinke teh sklepov o denarni politiki. Razmere na finančnih trgih so se še nadalje izboljšale, stroški zunanjega financiranja za zasebni sektor pa so se znižali, kar je med drugim tudi posledica naših preteklih ukrepov denarne politike. Še posebej so se občutno izboljšali posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva. Krepita se tudi denarna in kreditna dinamika.
Obsežno dodatno popuščanje naravnanosti naše denarne politike podpira in dodatno krepi ugodnejša gibanja v gospodarstvu euroobmočja. Ob izboljševanju zaupanja podjetij in potrošnikov se bodo naši ukrepi močneje prenašali v realno gospodarstvo, kar bo prispevalo k nadaljnjemu izboljševanju obetov za gospodarsko rast in k zmanjševanju neizkoriščenih zmogljivosti v gospodarstvu. Posledično bodo naši ukrepi prispevali k temu, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje, ter utrdili trdno sidranje srednjeročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanj.
Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Po Eurostatovi prvi oceni se je realni BDP v euroobmočju v zadnjem četrtletju 2014 povečal za 0,3% glede na četrtletje prej, kar je nekoliko več, kot je bilo pričakovano. Najnovejši ekonomski podatki in še zlasti anketni podatki, ki so bili na voljo do februarja, kažejo, da se je gospodarska aktivnost v začetku tega leta še nadalje nekoliko izboljšala. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje postopno širilo in krepilo. Nizka raven cen nafte bo predvidoma tudi v prihodnje podpirala realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij. Domače povpraševanje naj bi nadalje podpirali tudi dodatni ukrepi naše denarne politike, zaradi katerih se še naprej izboljšujejo pogoji financiranja, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega bosta izboljševanje cenovne konkurenčnosti in svetovno okrevanje predvidoma ugodno vplivala na izvoz euroobmočja. Vseeno bosta nujno prilagajanje bilanc stanja v različnih sektorjih ter razmeroma počasno izvajanje strukturnih reform verjetno še naprej zavirala okrevanje v euroobmočju.
Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih marca 2015 pripravili strokovnjaki ECB. Tako naj bi se letni realni BDP v letu 2015 povečal za 1,5%, v letu 2016 za 1,9%, v letu 2017 pa za 2,1%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2014 so bile projekcije rasti realnega BDP v letih 2015 in 2016 popravljene navzgor, kar odraža ugodne učinke nizkih cen nafte, šibkejši efektivni tečaj eura ter učinke nedavnih ukrepov denarne politike ECB.
Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete za euroobmočje, ostajajo na strani nižje rasti, vendar so se po nedavnih sklepih o denarni politiki in upadu cen nafte zmanjšala.
Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, februarja 2015 znašala –0,3%, medtem ko je bila januarja na ravni –0,6%. Negativna raven inflacije je v največji meri posledica velikega znižanja cen nafte od julija 2014. Na podlagi sedanjih informacij in terminskih cen nafte se pričakuje, da bo medletna inflacija v prihodnjih mesecih ostala zelo nizka ali negativna. Po pričakovanjih bo kasneje tekom letošnjega leta začela postopno naraščati, pri čemer jo bodo podpirali spodbujevalni učinki naših nedavnih ukrepov na agregatno povpraševanje, vpliv nizkega tečaja eura ter predpostavljene nekoliko višje ravni cen nafte v prihodnjih letih.
Takšno oceno v splošnem kažejo tudi marčne makroekonomske projekcije za euroobmočje, po katerih bo medletna inflacija v letu 2015 znašala 0,0%, v letu 2016 1,5%, v letu 2017 pa 1,8%. V primerjavi z makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2014 je bila napoved inflacije za leto 2015 popravljena navzdol, kar odraža predvsem znižanje cen nafte. Nasprotno je bila napoved za leto 2016 popravljena rahlo navzgor, med drugim tudi zaradi pričakovanega učinka naših nedavnih ukrepov.
Svet ECB bo še naprej natančno spremljal tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju. Pri tem se bomo posebej osredotočali na prenos ukrepov denarne politike, geopolitična dogajanja ter gibanja deviznega tečaja in cen energentov.
V razpravi o gospodarskih obetih in novih projekcijah je Svet ECB soglašal, da so projekcije odvisne od tega, ali bodo v celoti izvedeni vsi ukrepi, ki smo jih sprejeli na področju denarne politike. Poleg tega se je z marčnimi projekcijami obravnavano obdobje podaljšalo do leta 2017. Ob tem je Svet ECB ponovno izpostavil, da se stopnja negotovosti v napovedih praviloma povečuje, čim daljše je obdobje projekcij.
V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo, da se osnovna rast širokega denarnega agregata (M3) postopno izboljšuje. Medletna stopnja rasti agregata M3 se je januarja 2015 tako povečala na 4,1%, potem ko je bila decembra 2014 na ravni 3,8%. Medletno rast tega agregata še naprej poganjajo njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 januarja medletno zrasel za 9,0%.
Medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je januarja 2015 znašala –0,9%, potem ko je bila decembra 2014 na ravni –1,1%, kar pomeni, da je še naprej okrevala z najnižje ravni pri –3,2%, ki jo je dosegla v februarju 2014. Trimesečni skupni neto posojilni tokovi so bili januarja že drugi mesec zapored pozitivni, v primerjavi z dokaj velikimi neto odplačili, ki smo jih beležili še pred enim letom. Kljub izboljšanju pa ostaja dinamika posojil nefinančnim družbam šibka in še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavnike na strani ponudbe posojil ter proces bilančnega prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna rast posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je januarja 2015 v primerjavi z decembrom 2014 še nadalje povečala z 0,8% na 0,9%. Po pričakovanjih bodo naši nedavni ukrepi denarne politike prispevali k nadaljnjemu izboljšanju kreditnih tokov.
Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, potrjuje, da so bile nedavne odločitve Sveta ECB ustrezne. Odločno izvajanje vseh ukrepov denarne politike bo podpiralo okrevanje v euroobmočju ter v srednjeročnem obdobju dvignilo stopnjo inflacije proti ravnem pod 2%, a blizu te meje.
Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno je za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, potrebno, da k tem prizadevanjem odločno prispevajo tudi politike na drugih področjih. Glede na visoko raven strukturne brezposelnosti in nizko rast potencialnega proizvoda v euroobmočju ne bi smelo biti ciklično okrevanje, kot ga predvidevajo marčne projekcije strokovnjakov ECB, nikakršen razlog za popuščanje. Predvsem je za spodbuditev naložb, pospešitev zaposlovanja in rast produktivnosti treba v več državah odločneje izvajati reforme na trgu proizvodov in trgu dela ter hitreje izboljševati poslovno okolje za podjetja. Ključno je, da se strukturne reforme izvedejo hitro, kredibilno in učinkovito, saj se s tem ne bo povečala le vzdržna rast euroobmočja v prihodnje, ampak se bodo okrepila tudi pričakovanja o višjem dohodku, podjetja pa bodo dobila spodbudo, da povečajo naložbe zdaj, s čimer se bo pospešilo gospodarsko okrevanje. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s Paktom za stabilnost in rast. Za zaupanje v naš javnofinančni okvir je nujno, da se pakt izvaja dosledno in v celoti. Ker je v številnih državah treba pospešiti izvajanje strukturnih reform, je pomembno tudi to, da se postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji izvaja učinkovito in da se odpravijo presežna neravnotežja, ki so bila ugotovljena v posameznih državah članicah.
Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije