Sklepi o denarni politiki

10. september 2026

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Konflikt na Bližnjem vzhodu še vedno ustvarja inflacijske pritiske, inflacija pa naj bi daljše obdobje ostala precej nad ciljno ravnijo. Današnja odločitev utrjuje odločenost Sveta ECB, da bo denarno politiko izvajal tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni.

Po novih osnovnih projekcijah strokovnjakov ECB bo skupna inflacija v povprečju znašala 3,0% v letu 2026, 2,5% v letu 2027 in 2,1% v letu 2028. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, osnovne projekcije napovedujejo 2,5% v letu 2026, 2,6% v letu 2027 ter 2,3% v letu 2028. V primerjavi z junijem ostaja osnovna projekcija inflacije v letu 2026 nespremenjena, medtem ko je bila za leti 2027 in 2028 popravljena navzgor. Osnovna projekcija gospodarske rasti znaša 0,9% v letu 2026, 1,4% v letu 2027 in 1,5% v letu 2028. To pomeni popravek navzgor za leti 2026 in 2027, kar je predvsem odraz večje odpornosti gospodarstva v euroobmočju, kot je bilo pričakovano.

Obeti ostajajo zelo negotovi, pri čemer so prisotna tveganja, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Kar zadeva energetski šok, aktualizirani scenariji, ki so jih pripravili strokovnjaki, prikazujejo širok razpon izidov, kako bi se lahko rast in inflacija gibali po različnih predpostavkah o intenzivnosti in trajanju šoka, ter kažejo tudi njegove posredne in sekundarne učinke.

Z današnjo odločitvijo ostaja Svet ECB v dobrem položaju, da prebrodi negotovost, ki jo je povzročil konflikt. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri čemer bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

Ključne obrestne mere ECB

Svet ECB je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako zvišale na 2,50%, 2,65% oziroma 2,90%, z začetkom veljavnosti 16. septembra 2026.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Portfelja v okviru programov APP in PEPP se zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovil stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranil nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Poleg tega je na voljo instrument za zaščito transmisije, katerega cilj je preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo transmisiji denarne politike po vseh državah v euroobmočju, kar Svetu ECB omogoča, da učinkoviteje izpolnjuje mandat ohranjanja cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.45 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.