Digitalni euro: priprave na morebitno uvedbo

Uvodna izjava člana Izvršilnega odbora ECB Piera Cipolloneja v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve

Bruselj, 24. marec 2026

Zahvaljujem se vam za priložnost, da poročam o napredovanju digitalnega eura in odgovorim na vaša vprašanja.

Voditelji in voditeljice euroobmočja so prejšnji teden ponovno potrdili, kako pomembno je, da se ta pobuda nadaljuje.^[1] In nedavno ste v resoluciji o letnem poročilu ECB poudarili, da je ta projekt bistven za krepitev monetarne suverenosti EU, zmanjšanje razdrobljenosti plačil malih vrednosti ter podporo celovitosti in odpornosti enotnega trga.^[2]

S svoje strani Eurosistem nadaljuje tehnične priprave, da bomo zmožni uvesti digitalni euro, ki deluje povsod v euroobmočju in v vseh plačilnih situacijah. O izdaji digitalnega eura se bomo odločali šele potem, ko bo sprejeta zakonodaja, in v tem primeru ga bomo izdali popolnoma v skladu z zakonodajo.

Vzporedno – in z enako odločnostjo – skrbimo tudi za to, da bo centralnobančni denar tudi v prihodnje ohranjal svojo vlogo monetarnega sidra na grosističnih finančnih trgih. Projekt Pontes – Eurosistemova rešitev na podlagi tehnologije razpršene evidence – se bo začel izvajati v tretjem četrtletju 2026 in bo omogočal poravnavo transakcij na podlagi tehnologije razpršene evidence v centralnobančnem denarju. V začetku tega meseca pa smo objavili časovni načrt za pobudo Appia, v kateri bomo skupaj z zasebnimi in javnimi deležniki vzpostavili integriran evropski trg za digitalna sredstva.^[3]

Danes bi vam rad poročal o štirih ključnih področjih našega tekočega dela, ki so naslednji: (i) ukrepi za zagotovitev vključenosti in dostopnosti kot del koncepta, (ii) delo na področju inovacij, (iii) kako skrbimo, da se bo digitalni euro dobro vključeval v širši evropski plačilni ekosistem in (iv) dejavnosti za projekt pilotne uporabe digitalnega eura.

Vključenost in dostopnost kot del koncepta

Na začetku bi rad obravnaval zelo pomemben element digitalnega eura: vključenost.

Da bi digitalni euro res lahko deloval kot digitalno dopolnilo gotovini, mora biti dostopen vsem. To pomeni tudi invalidom. Ocene na primer kažejo, da je približno 30 milijonov Evropejcev slepih ali slabovidnih.^[4] Poleg tega moramo preprečiti tudi digitalno finančno izključenost, saj raziskave kažejo, da več kot petina Evropejcev ne zna ali ne želi uporabljati digitalnih finančnih storitev.^[5] Tem ljudem – in mnogim drugim – moramo zagotoviti dostopnost. K temu vztrajno pozivajo tudi združenja za varstvo potrošnikov.^[6]

Digitalno finančno vključenost zato že od vsega začetka obravnavamo kot sestavni del projekta digitalnega eura. Načelo »dostopnost kot del koncepta« je bilo in bo tudi v prihodnje zelo pomemben dejavnik pri vseh aktivnostih v zvezi z digitalnim eurom.

Iz tega razloga smo v prejšnji fazi v celotnem euroobmočju izvedli več raziskav ter intervjuje in fokusne skupine z ranljivimi potrošniki.^[7] Tako smo lahko natančno ugotovili, s katerimi težavami se ti srečujejo pri različnih načinih plačevanja, denimo zaradi zapletenosti sistema ali zaradi praktičnih ovir, kot so nerazpoložljivost določenih načinov plačevanja in njihovo nesprejemenje s strani trgovcev. To nam je pomagalo, da potrebe ranljivih skupin v celoti upoštevamo pri našem tekočem delu.

Pred nekaj tedni smo naredili še en pomemben korak, ko smo podpisali sporazum o sodelovanju s fundacijo za sodelovanje in socialno vključevanje invalidov ONCE.^[8] Fundacija bo z nami sodelovala pri razvoju aplikacije za digitalni euro in bo testirala njeno delovanje, ko bodo na voljo prvi prototipi. Tako bomo vprašanja dostopnosti lahko upoštevali že od samega začetka razvoja aplikacije, namesto da težave odpravljamo pozneje.

Kot primer, preučujemo načine prilagajanja uporabniškega vmesnika s možnostmi, kot so govorni ukazi, zasloni z velikimi črkami in poenostavljeni načini plačevanja, da bi bila aplikacija digitalnega eura preprosta za uporabo tudi za ljudi, ki imajo posebne potrebe glede dostopnosti ali omejeno digitalno pismenost. Preučujemo tudi orodja za upravljanje osebnih financ, da bi potrošnikom pomagali učinkovito upravljati vsakodnevne izdatke in ohranjati pregled nad denarjem.

Naš cilj je ponuditi elemente dostopnosti, ki ne le izpolnjujejo minimalne zahteve, določene v evropskem aktu o dostopnosti,^[9] ampak te zahteve presegajo in tako zares izpolnjujejo potrebe vseh potrošnikov v euroobmočju – podobno kot jih že zdaj bankovci v fizičnem svetu.

Inovacije

Pri projektu digitalnega eura pa ne sodelujemo samo z organizacijami za varstvo potrošnikov. Vzpostavljamo tudi partnerstva z zasebnim sektorjem, da bi v celoti izkoristili inovacijski potencial te pobude.

V EU ne manjka inovacij, vendar te inovacije le stežka dosežejo zadosten obseg uporabnikov in presežejo razdrobljenost na nacionalne trge. Brez zadostnega obsega evropska plačilna podjetja težko pokrivajo fiksne stroške, povezane z inovacijami, kar po drugi strani še dodatno krepi prevlado neevropskih podjetij, ki lahko izkoristijo svoj globalni doseg.

Digitalni euro bi to lahko spremenil. S tem bi se na koncu povečala produktivnost in odpornost, kot je priznal tudi Mednarodni denarni sklad.^[10]

Digitalni euro bo zagotovil enotno plačilno infrastrukturo in skupne standarde, na katerih bo trg lahko razvijal inovativne storitve z dodano vrednostjo. Vseevropski doseg, ki ga zagotavlja samo digitalni euro, bo zasebnemu sektorju omogočil, da rešitve razširi na celotno euroobmočje, kar bo podjetjem in ponudnikom plačilnih storitev odprlo vrata za preizkušanje novih poslovnih modelov in povečevanje kroga strank preko nacionalnih meja.

Leta 2024 smo začeli izvajati kolaborativno pobudo s tržnimi udeleženci, da bi preučili, kako bi digitalni euro lahko spodbudil inovacije in odprl nove poslovne priložnosti.^[11] Ta inovacijska platforma je privabila okrog 70 tržnih udeležencev, kot so trgovci, banke, finančnotehnološka podjetja in raziskovalci. Ti so ponudili konkretne zamisli o tem, kako bi digitalni euro lahko spodbujal inovacije, pospeševal gospodarsko rast in poenostavil vsakodnevna plačila za ljudi in podjetja.

Spričo precejšnjega zanimanja za inovacijsko platformo bomo še naprej sodelovali z zasebnim sektorjem, pri čemer se bomo osredotočali na dve področji – eksperimentiranje in raziskovanje.

Cilj delovne skupine za eksperimentiranje je podpreti trg pri razvoju inovativnih funkcij in storitev z dodano vrednostjo ter izkoristiti tehnološke zmogljivosti digitalnega eura, kot so pogojna plačila, razpoložljivost 24/7/365 in vseevropski doseg.

Leta 2026 bo ta delovna skupina ponovno pregledala obetavne zamisli iz prejšnje faze projekta in preučila, kako bi jih bilo mogoče prenesti v oprijemljive tržne rešitve. Naš cilj je pomagati tržnim udeležencem – ponudnikom plačilnih storitev, finančnotehnološkim podjetjem in ponudnikom IT storitev – pri razvoju novih inovativnih možnosti onkraj osnovnih funkcij, ki jih ponuja Eurosistem. Glavni poudarek bo na pogojnih plačilih in drugih storitvah, ki bi lahko izboljšale uporabniško izkušnjo, kot so e-potrdila o plačilu, možnost razdelitve računa z drugimi plačniki in orodja za upravljanje proračuna.

Te storitve bi bile lahko zelo koristne za prebivalce Evrope, hkrati pa bi evropskim podjetjem odprle nove možnosti za ustvarjanje prihodkov. Kot primer, pogojna plačila bi omogočala samodejno vračilo cene vozovnice v primeru motenj v potovanjih ali zagotavljala, da potniki vedno plačajo najugodnejšo ceno, s čimer bi prevoz postal enostavnejši, cenejši in manj stresen.

V okviru tega delovnega področja bomo preučili tudi inovacijski potencial digitalnega eura brez spletne povezave. Med drugim bomo organizirali hekaton za plačila brez spletne povezave, v katerem bomo skupaj s tržnimi udeleženci razvijali inovativne primere uporabe in funkcije ter načine za izboljšanje uporabniške izkušnje.

Po drugi strani je delovna skupina za raziskovanje usmerjena dlje v prihodnost. Analizirala bo dogajanja v tehnološkem razvoju in preučevala možnosti, ki bi jih lahko vključili v poznejše izdaje digitalnega eura. Dejavno se bomo povezovali s podjetji, da preučimo širok nabor plačilnih instrumentov, ki bi lahko podpirali primere uporabe med podjetji in mikroplačila.^[12]

V tej delovni skupini bomo še naprej preučevali tudi najsodobnejše tehnologije, kot so uporaba umetne inteligence pri plačilih in primeri uporabe stroj-stroj, pri katerih naprave neposredno komunicirajo med seboj brez posredovanja uporabnika. Ker se oblike izvajanja plačil še naprej razvijajo, si moramo prizadevati, da v čim večji meri vzpostavimo povsem evropske plačilne poti, tako da se pri teh primerih uporabe ne bomo v prihodnosti znašli v enaki odvisnosti, s kakršno se danes soočamo denimo pri plačilih na prodajnem mestu.

Vključevanje v plačilni ekosistem

V zadnjih mesecih smo napredek dosegli tudi pri panožnih razpravah o tem, kako bi se digitalni euro lahko vključeval v obstoječi plačilni ekosistem, s posebnim poudarkom na sinergijah z domačimi evropskimi plačilnimi shemami.

Identificirali smo dve obetavni možnosti za vključevanje digitalnega eura v plačilni ekosistem: povezovanje blagovnih znamk (co-badging) z domačimi shemami in vzpostavitev skupnih evropskih standardov.^[13] O obeh možnostih aktivno razpravljamo s tržnimi udeleženci v okviru Odbora za plačila malih vrednosti v eurih ter v okviru skupine za razvoj pravilnika za shemo digitalnega eura.

Ti dve sinergiji potrjujeta to, kar govorimo že ves čas, namreč da digitalni euro ne bo konkuriral zasebnim evropskim plačilnim sredstvom, ampak jim bo pomagal, da se razširijo na celo Evropo.

Prvič, digitalni euro lahko dopolnjuje obstoječe domače evropske plačilne sheme tako, da na isti fizični kartici sobivata dve plačilni shemi. To pomeni, da bi uporabniki potrebovali samo eno kartico, s katero bi lahko plačevali tako pri trgovcih, ki sprejemajo domačo shemo, kot tudi pri vseh drugih trgovcih v euroobmočju, saj bi to omogočala povezava domače plačilne sheme na kartici s shemo digitalnega eura.

Podobno bi se digitalni euro lahko uporabljal tudi v digitalnih denarnicah, ki jih ponujajo evropske banke, kjer bi obstajal skupaj z domačimi karticami, ali v shemah za neposredne prenose denarja z enega računa na drugega brez uporabe kartičnega omrežja (A2A). Predstavljajte si, da sedite v restavraciji nekje v tujini, a ko želite plačati, se izkaže, da ta ne sprejema vaše domače plačilne sheme, vključene v denarnico, ki jo zagotavlja vaša slovenska banka in jo uporabljate v vsakdanjem življenju. Z digitalnim eurom ne bi imeli skrbi: uporabili bi lahko isto denarnico in preprosto preklopili na plačilo z digitalnim eurom.

S tem bi se zmanjšala odvisnost od mednarodnih kartičnih shem, ki so dražje in se zdaj navadno uporabljajo za povezovanje blagovnih znamk in integracijo denarnic. Plačevali bi lahko kjerkoli v euroobmočju z evropsko plačilno rešitvijo.^[14] Poleg tega bi banke, ki bi izdajale plačilne kartice, povezane s shemo digitalnega eura, obdržale celotno medbančno provizijo, kadar bi se transakcija obdelala preko digitalnega eura. V zadnjih mesecih smo s ponudniki plačilnih storitev in trgovci, ki so pokazali veliko zanimanje za to temo, organizirali delavnice o povezovanju blagovnih znamk, na katerih smo razpravljali o nekaterih pravnih in tehničnih vidikih ter vprašanjih v zvezi z uporabniško izkušnjo.

Drugič, digitalni euro bo vzpostavil evropski standard za plačila malih vrednosti, ki bo obsegal razširjene različice obstoječih evropskih standardov. Povedano drugače, vzpostavil bo sklop medsebojno združljivih »železniških tirov«, na katerih bodo zasebni ponudniki lahko gradili, razvijali inovacije in širili poslovanje preko državnih meja.

Kot sem doslej rekel že večkrat, si je to mogoče predstavljati kot železniško omrežje. Infrastruktura je javna, tire pa lahko uporabljajo tudi zasebna podjetja, da dosežejo katerokoli destinacijo v Evropi ter med seboj konkurirajo na področju storitev, kakovosti in inovacij.

Zato pravilnik za digitalni euro razvijamo v tesnem sodelovanju s tržnimi udeleženci v okviru skupine za razvoj pravilnika. To kolektivno delo nam omogoča, da že zgodaj razjasnimo, kako bi obstoječe rešitve lahko gradile na standardih za digitalni euro in jih izkoriščale za nove storitve. Pri razvoju teh standardov sodelujemo z evropskimi tržnimi udeleženci in organi za standardizacijo, da bi povsod, kjer je to mogoče, uporabljali obstoječe standarde.

Na podlagi mnenj in predlogov, ki so jih prispevali predstavniki panoge v delovni skupini za razvoj pravilnika, je ECB lani napovedala, da bo raziskala možnost odprtih standardov.^[15] Od takrat smo naš dialog z organi za standardizacijo še okrepili.

Pričakujemo, da bomo do poletja objavili evropske standarde, ki jih bomo uporabljali za digitalni euro. Zatem bomo tesno sodelovali s tržnimi udeleženci, da bodo nove standarde lahko čim hitreje vključili v plačilne terminale.

Rad bi poudaril, da bo standarde za digitalni euro mogoče dokončno oblikovati šele potem, ko bo sprejeta zakonodaja, in šele takrat bo trg lahko prepričan, da se bodo ti standardi tudi široko uporabljali po celem euroobmočju. Ta gotovost bo zasebnim plačilnim pobudam omogočala, da uporabniško stran infrastrukture digitalnega eura začnejo izkoriščati, še preden bo digitalni euro dejansko izdan.

Če dam konkreten primer, ko bodo trgovci posodabljali svoje plačilne terminale, lahko izberejo takšne naprave, ki so že pripravljene na digitalni euro. To bo evropskim ponudnikom plačilnih storitev omogočilo, da začnejo širiti svoj geografski doseg in nabor primerov uporabe, ki jih podpirajo, kar pomeni, da se bo naša strateška avtonomija in odpornost začela krepiti takoj, ko bo sprejeta zakonodaja.

Hitro sprejetje uredbe o digitalnem euru je zato ključnega pomena za sprostitev priložnosti, ki jih ta projekt lahko prinese evropskim zasebnim plačilnim rešitvam.

Pilotna uporaba digitalnega eura

Za konec še naše pilotne dejavnosti.

Ta korak je ključnega pomena, da testiramo infrastrukturo, ki jo razvijamo, in jo validiramo v dejanskih razmerah. Omogočil nam bo tudi, da zberemo strukturirane povratne informacije. Pilotni ponudniki plačilnih storitev bodo dobili neposredne izkušnje z ekosistemom digitalnega eura, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem razvoju tehničnih specifikacij.

S pilotnim projektom bomo testirali predvidene možnosti digitalnega eura v nadzorovanem okolju, s poudarkom na plačilih med osebami ter med osebami in podjetji. Projekt bo potekal kot kombinacija dejavnosti na spletu in brez spletne povezave v prostorih centralnih bank Eurosistema. V njem bodo sodelovali zaposleni iz sodelujočih centralnih bank Eurosistema in izbrani trgovci, ki vsak dan izvajajo storitve v naših internih restavracijah ali storitve e-trgovanja.^[16]

V začetku marca smo objavili razpis za prijavo interesa, s katerim smo k sodelovanju v pilotnem projektu povabili licencirane ponudnike plačilnih storitev. Eurosistem bo pri ocenjevanju prijav upošteval zahteve za primernost udeležencev in tehtana ocenjevalna merila.^[17]

Pilotni projekt je že sprožil precej zanimanja in številni deležniki so januarja ali marca sodelovali na fokusnem srečanju.^[18] Sodelovanje s trgom bomo v prihodnjih tednih nadaljevali, dokler se maja ne izteče rok za prijavo. Izbrani ponudniki plačilnih storitev bodo obveščeni junija, razvoj pa se bo predvidoma začel že v tretjem četrtletju letošnega leta, tako da bomo na začetek pilotnega projekta, ki bo trajal 12 mesecev, pripravljeni v drugi polovici leta 2027.

Pilotni projekt je konkreten del naših priprav, da zagotovimo tehnično pripravljenost na morebitno izdajo digitalnega eura od leta 2029 dalje, ob delovni predpostavki, da bosta sozakonodajalca uredbo sprejela tekom letošnjega leta.^[19]

Pripravljenost Eurosistema pa je le ena plat medalje. Če bo sprejeta odločitev o izdaji digitalnega eura, bodo morali biti vsi ponudniki plačilnih storitev, ki bodo na koncu odgovorni za distribucijo digitalnega eura, enako dobro pripravljeni.

Zato bomo poskrbeli, da bodo z rezultati seznanjeni vsi udeleženci na trgu, ne glede na to, ali sodelujejo v pilotnem projektu ali ne, saj bodo vse relevantne informacije objavljene in bodo na voljo širši javnosti. Vzpostavili smo že temu namenjen spletni portal z obsežno tehnično dokumentacijo in odgovori na vprašanja, ki jih prejemamo od ponudnikov plačilnih storitev.^[20] Portal bomo še naprej redno posodabljali in o dogajanjih sproti obveščali vse tržne udeležence.

O napredovanju pilotnega projekta vas bomo obveščali v naših rednih izmenjavah.

Zaključek

Naj povzamem.

Digitalni euro je evropski projekt. Lahko okrepi inovacije in konkurenčnost, izboljša vključenost, zmanjša razdrobljenost našega trga plačil in poveča odpornost Evrope v vse bolj negotovem svetovnem okolju.

Kot sem opisal danes, naše tehnično delo vztrajno napreduje na vseh teh področjih. Naloga Eurosistema na tej stopnji je, da je pripravljen. S pilotnimi dejavnostmi, sodelovanjem s tržnimi udeleženci in delom na področju standardov gradimo potrebne tehnične temelje.

Jasen in pravočasen pravni okvir bi nam omogočil, da dokončamo priprave, medtem ko bi tržnim udeležencem, vključno s ponudniki plačilnih storitev in trgovci, jasno pokazal, kaj morajo narediti, da bodo pripravljeni na digitalni euro.

Veseli nas, da bo odbor ECON sprejel stališče o tej pomembni zadevi.

Zdaj sem na voljo na vaša vprašanja.