Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Izjava ECB o strategiji denarne politike

  1. Od prejšnjega pregleda strategije v letu 2003 je gospodarstvo v euroobmočju in po svetu doživelo korenite strukturne spremembe. Trend zniževanja rasti, ki je povezan s počasnejšo rastjo produktivnosti in demografskimi dejavniki, ter dediščina svetovne finančne krize, sta povzročila znižanje ravnovesne realne obrestne mere. Zaradi tega so se zmanjšale možnosti za Evropsko centralno banko (ECB) in za druge centralne banke, da svoje cilje dosegajo izključno s spreminjanjem ključnih obrestnih mer. Izvajanje denarne politike otežujejo tudi globalizacija, digitalizacija, grožnje okoljski trajnosti in spremembe v finančnem sistemu.
  2. Strategijo denarne politike ECB usmerja in hkrati zamejuje njen mandat, ki ji ga nalagata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije. Primarni cilj ECB je ohranjanje cenovne stabilnosti v euroobmočju. Če to ni v nasprotju s ciljem cenovne stabilnosti, Eurosistem podpira tudi splošne ekonomske politike v EU, da bi prispeval k doseganju ciljev Unije, opredeljenih v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji. Ti cilji so uravnotežena gospodarska rast, zelo konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in družbeni napredek, ter visoka raven varstva in izboljševanje kakovosti okolja. Eurosistem prispeva tudi k nemotenemu izvajanju politik pristojnih oblasti glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema.
  3. Svet ECB potrjuje, da harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP) ostaja ustrezno merilo za ocenjevanje uspešnosti pri zagotavljanju cenovne stabilnosti. Vendar pa priznava, da bi stopnjo inflacije, ki je relevantna za gospodinjstva, bolje predstavljal indeks, ki vključuje stroške, povezane s stanovanjskimi nepremičninami, v katerih bivajo lastniki. Ker je polna vključitev teh stroškov v HICP večletni projekt, bo Svet ECB pri ocenjevanju denarne politike medtem v svojem širšem naboru dodatnih inflacijskih kazalnikov upošteval merila inflacije, ki vključujejo začetne ocene stanovanjskih stroškov, ki jih imajo lastniki stanovanjskih nepremičnin.
  4. Inflacijski blažilnik nad nič odstotkov s svojim pozitivnim učinkom na trendno raven nominalnih obrestnih mer daje denarni politiki manevrski prostor za znižanje obrestnih mer v primeru neugodnih gibanj ter zagotavlja varnostno mrežo pred tveganjem deflacije. Makroekonomski pomen inflacijskega blažilnika so dodatno okrepile izkušnje, pridobljene od leta 2003. Še zlasti izrazit trend zniževanja ravnovesne realne obrestne mere, če bo vztrajal, pomeni, da bo efektivna spodnja meja nominalnih obrestnih mer pogosteje omejevala izvajanje denarne politike. Inflacijski blažilnik je upravičen tudi zaradi lažjega makroekonomskega prilagajanja med državami euroobmočja, rigidnosti nominalnih plač navzdol in pristranskosti pri merjenju.
  5. Svet ECB meni, da se cenovna stabilnost najbolje vzdržuje s ciljanjem inflacije na ravni dveh odstotkov v srednjeročnem obdobju. Zavezanost Sveta ECB temu cilju je simetrična. Simetrija pomeni, da Svet ECB obravnava negativna in pozitivna odstopanja od tega cilja kot enako nezaželena. Dvoodstotni inflacijski cilj zagotavlja jasno sidrišče za inflacijska pričakovanja, ki so bistvena za ohranjanje cenovne stabilnosti.
  6. Za vzdrževanje simetrije inflacijskega cilja Svet ECB priznava, da je pomembno upoštevati posledice efektivne spodnje meje. Zlasti v razmerah, ko gospodarstvo deluje blizu spodnje meje, so potrebni posebej odločni ali vztrajni ukrepi denarne politike, da se negativni odkloni od inflacijskega cilja ne bi utrdili. To ima lahko za posledico tudi prehodno obdobje, v katerem je inflacija zmerno nad ciljno vrednostjo.
  7. Svet ECB potrjuje usmeritev svoje denarne politike na srednjeročno obdobje. Takšna usmeritev dopušča neogibna kratkoročna odstopanja inflacije od ciljne vrednosti, upošteva pa tudi zakasnitve in negotovosti pri transmisiji denarne politike v gospodarstvo in v inflacijo. Prožnost srednjeročne usmeritve pomeni, da je ustrezen odziv denarne politike na odstopanja od cilja pogojen s konkretnimi razmerami in odvisen od vira, velikosti in trajanja odstopanja. Obenem omogoča Svetu ECB, da v odločitvah o denarni politiki upošteva tudi druge dejavnike, ki so relevantni za doseganje cenovne stabilnosti.
  8. ECB je odločena, da bo svojo denarno politiko izvajala tako, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov. Primarni instrument denarne politike je sklop ključnih obrestnih mer ECB. Upoštevajoč efektivno spodnjo mejo ključnih obrestnih mer bo Svet ECB uporabljal tudi druge instrumente, zlasti prihodnjo usmeritev, nakupe vrednostnih papirjev in operacije dolgoročnejšega refinanciranja, kot bo ustrezno. Svet ECB se bo še naprej prožno odzival na nove izzive, ki se bodo pojavljali, in po potrebi za doseganje cilja cenovne stabilnosti razvijal nove instrumente.
  9. Svet ECB utemeljuje svoje odločitve o denarni politiki, vključno s presojo sorazmernosti odločitev in njihovih stranskih učinkov, na integrirani oceni vseh relevantnih dejavnikov. Ocena temelji na dveh soodvisnih analizah: na ekonomski analizi ter na denarni in finančni analizi. V tem okviru se ekonomska analiza osredotoča na realna in nominalna gospodarska gibanja, medtem ko denarna in finančna analiza proučuje denarne in finančne kazalnike, s poudarkom na delovanju transmisijskega mehanizma denarne politike in možnih tveganjih za srednjeročno cenovno stabilnost, ki jih povzročajo finančna neravnovesja in denarni dejavniki. Vseprisotna vloga makrofinančnih povezav v ekonomskih, denarnih in finančnih gibanjih terja, da se v celoti upoštevajo soodvisnosti med obema analizama. Ta okvir odraža spremembe, ki so se zgodile v ekonomski in denarni analizi ECB od leta 2003, pomen spremljanja transmisijskega mehanizma za kalibracijo instrumentov denarne politike ter potrditev, da je finančna stabilnost predpogoj za cenovno stabilnost.
  10. Podnebne spremembe imajo daljnosežne posledice za finančno stabilnost, saj vplivajo na strukturo in ciklično dinamiko gospodarstva in finančnega sistema. Spoprijemanje s podnebnimi spremembami je svetovni izziv in ena od prednostnih nalog Evropske unije. Svet ECB je v okviru svojega mandata trdno odločen zagotoviti, da Eurosistem to v celoti upošteva, v skladu s podnebnimi cilji EU ter v skladu s posledicami, ki jih imajo za denarno politiko in centralno bančništvo podnebne spremembe in prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Skladno s tem je Svet ECB sprejel ambiciozen akcijski načrt v zvezi s podnebnimi spremembami. Poleg tega, da bo v svojih ocenah denarne politike celovito upošteval podnebne dejavnike, bo Svet ECB sčasoma prilagodil operativni okvir denarne politike, kar zadeva razkritja, ocenjevanje tveganj, nakupe vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in sistem zavarovanja terjatev.
  11. Obveščanje javnosti o sklepih o denarni politiki, ki poteka z izjavo o denarni politiki, tiskovno konferenco, ekonomskim biltenom in povzetki razprav o denarni politiki, bo prilagojeno tako, da bo odražalo revidirano strategijo denarne politike. Te oblike obveščanja bodo dopolnjevale večplastne in vizualizirane različice sporočil o denarni politiki, namenjene širši javnosti, ki so bistvene za to, da javnost razume ukrepe ECB in jim zaupa. Na podlagi pozitivnih izkušenj z dogodki poslušanja, ki so potekali med pregledom strategije, namerava Svet ECB uvesti tovrstne terenske dogodke kot strukturni element Eurosistemove interakcije z javnostjo.
  12. Svet ECB namerava v rednih presledkih ocenjevati ustreznost svoje strategije denarne politike. Naslednja ocena bo predvidoma opravljena leta 2025.

© Evropska centralna banka, 2021

Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0

Spletno mesto www.ecb.europa.eu

Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).