Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Malta, 22. oktober 2015

Spoštovane gospe in gospodje, skupaj s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rad bi se zahvalil guvernerju Josefu Bonniciju za gostoljubje in izrazil posebno hvaležnost zaposlenim v malteški centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize ter v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike je Svet ECB sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, se nakupi vrednostnih papirjev nadaljujejo nemoteno in še naprej ugodno vplivajo na ceno in razpoložljivost kreditov za podjetja in gospodinjstva.

Svet ECB vse od seje na začetku septembra natančno spremlja novejše informacije. Medtem ko ostaja domače povpraševanje v euroobmočju trdoživo, pa zaskrbljenost glede gospodarskih obetov v nastajajočih tržnih gospodarstvih in glede morebitnih posledic za gospodarstvo, ki bi izhajale iz gibanj na finančnih trgih in trgih primarnih surovin, še naprej nakazuje navzdol usmerjena tveganja za gospodarsko rast in inflacijo. Predvsem močni in vztrajni dejavniki, ki trenutno upočasnjujejo približevanje inflacije proti ravni tik pod 2% v srednjeročnem obdobju, terjajo temeljito analizo. V tem kontekstu bo treba na decembrski seji o denarni politiki ponovno proučiti stopnjo njene spodbujevalne naravnanosti, saj bodo takrat na voljo nove makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema. Svet ECB je pripravljen in sposoben ukrepati z uporabo vseh instrumentov, ki so mu na voljo v okviru mandata, če bo to potrebno za ohranitev ustrezne stopnje spodbujevalno naravnane denarne politike. Svet ECB zlasti opozarja, da program nakupa vrednostnih papirjev omogoča zadostno prožnost, kar zadeva prilaganje obsega, sestave in trajanja nakupov. Medtem bomo še naprej v celoti izvajali mesečne nakupe vrednostnih papirjev v višini 60 milijard EUR. Predvidoma se bodo ti nakupi izvajali do konca septembra 2016 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije trajno približalo našemu cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno razpoložljivih informacij, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v drugem četrtletju 2015 povečal za 0,4% glede na četrtletje prej, ko je rast znašala 0,5%. Rezultat za drugo četrtletje je odraz pozitivnega prispevka tako domačega povpraševanja kot tudi neto izvoza. Najnovejši anketni kazalniki kažejo na približno podobno dinamiko realne rasti BDP v tretjem četrtletju tega leta. Gledano v celoti pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo, vendar ga bo zaviralo predvsem šibkejše zunanje povpraševanje od pričakovanega. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike in njihovi pozitivni učinki na finančne pogoje, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega naj bi padec cen nafte okrepil realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in naložbe. Okrevanje domačega povpraševanja v euroobmočju pa vseeno še naprej zavirata nujno prilagajanje bilanc v različnih sektorjih ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Tveganja za gospodarsko rast v euroobmočju ostajajo usmerjena navzdol, kar je predvsem posledica povečane negotovosti glede gibanj v nastajajočih tržnih gospodarstvih, ki bi lahko dodatno zavrla svetovno gospodarsko rast in zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja. Povečana negotovost se je nedavno pokazala tudi v gibanjih na finančnih trgih, kar bi lahko imelo negativne posledice za domače povpraševanje v euroobmočju.

Po Eurostatu je medletna inflacija, merjena z indeksom HICP, septembra 2015 v euroobmočju znašala –0,1%, kar je rahlo manj kot avgusta, ko je dosegla 0,1%. V primerjavi s prejšnjim mesecem je to verjetno posledica nadaljnjega upada rasti cen energentov. Sodeč po razpoložljivih informacijah in zdajšnjih cenah naftnih terminskih pogodb bo stopnja medletne inflacije ostala zelo nizka tudi v bližnji prihodnosti. Medletna inflacija naj bi se zvišala ob prelomu leta, in sicer tudi na račun baznih učinkov, povezanih s padcem cen nafte konec leta 2014. V letih 2016 in 2017 naj bi se še okrepila zaradi pričakovanega gospodarskega okrevanja in prenosa preteklega znižanja tečaja eura ter ob predpostavki nekoliko višjih cen nafte v prihodnjih letih, tako kot jih kažejo zdajšnja gibanja na terminskih trgih. Vseeno so prisotna tveganja, ki izhajajo iz gospodarskih obetov ter iz gibanj na finančnih trgih in trgih primarnih surovin, zaradi katerih bi se lahko postopno zviševanje stopnje inflacije proti ravni pod 2% dodatno upočasnilo. Svet ECB natančno spremlja takšna tveganja.

V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo solidno rast širokega denarnega agregata (M3), kljub temu da se je medletna stopnja rasti M3 zmanjšala s 5,3% v juliju 2015 na 4,8% v avgustu. Medletno rast tega agregata še naprej spodbujajo predvsem njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 avgusta medletno zrasel za 11,4%, v primerjavi z 12,2% v juliju.

Posojilna dinamika se še naprej izboljšuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je avgusta povečala na 0,4%, potem ko je bila julija na ravni 0,3%, in tako nadaljevala postopno okrevanje, ki traja od začetka leta 2014. Navkljub izboljšanju pa dinamika posojil podjetjem še naprej odseva zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavnike na strani ponudbe posojil ter trenutno prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je avgusta 2015 povečala na 1,0%, potem ko je bila julija na ravni 0,9%. Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za tretje četrtletje 2015 potrjuje povečano povpraševanje po bančnih posojilih, ki ga spodbujajo splošna raven obrestnih mer, potrebe po financiranju investicij in obeti na stanovanjskem trgu. Poleg tega so se kreditni standardi za posojila podjetjem še ublažili predvsem zaradi vse večjih konkurenčnih pritiskov v bančnem poslovanju s komitenti, medtem ko so se kreditni standardi za stanovanjska posojila gospodinjstvom nekoliko zaostrili. Gledano v celoti bodo ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, nedvomno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, kaže, da je treba dosledno uresničevati sklepe Sveta ECB o denarni politiki in natančno spremljati vse nove informacije z vidika njihovega vpliva na srednjeročne obete glede cenovne stabilnosti.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, pa morajo odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi morale sedanje ciklično okrevanje spodbujati tudi učinkovite strukturne politike. Zlasti ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, vključno s primerno javno infrastrukturo, so ključnega pomena za povečanje produktivnih naložb, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne bomo dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili pričakovanja o trajno višjih dohodkih in hitreje izkoristili učinke reform, s čimer bo euroobmočje postalo odpornejše proti globalnim šokom. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili EU. Za zaupanje v naš fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki spodbuja gospodarsko rast.

Sedaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije