Menu

BLOG ECB

Kako ECB pomaga podjetjem in gospodinjstvom

Christine Lagarde, predsednica ECB

9. april 2020

Javni organi se povsod po svetu mobilizirajo v boju proti koronavirusu. COVID-19 predstavlja novo obliko gospodarskega šoka, ki ga ni mogoče obvladati s pomočjo učbenikov iz preteklosti. Potrebujemo politike, usmerjene na tiste, ki so krizi najbolj izpostavljeni.

Danes so to podjetja in družine, ki se soočajo z nenadno izgubo dohodka in z vse večjim strahom pred prihodnostjo. Politike ECB so torej zasnovane tako, da dosežejo prav te ljudi. V okviru našega mandata smo ukrepe umerili tako, da likvidnost pride do državljanov in sektorjev, ki so pomoči najbolj potrebni.

Dognati moramo, zakaj je ta kriza posebna, da bi lahko razumeli, kako naši ukrepi delujejo. Njen izvor ni enak kot v primeru finančne krize ali običajne recesije. Strm upad gospodarske aktivnosti je posledica nujnih odločitev, ki ljudi pozivajo, naj ostanejo doma. Zaradi tega moramo nujno preprečiti, da rentabilna podjetja ne propadejo in da zaposleni ne izgubijo službe zato, ker nas je doletela začasna kriza, za katero niso odgovorni.

Zaposleni so danes bolj na udaru kot kdajkoli v obdobju od 1930-ih let dalje. Leta 2009 je na primer v ZDA število novih brezposelnih v enem tednu doseglo rekordno število (665.000). V zadnjih dveh tednih pa se je to število povečalo najprej na 3,3 milijona in nato na 6,6 milijona. Čeprav se brezposelnost v Evropi običajno giblje počasneje in manj niha, se že kažejo zlovešča znamenja: indeks vodij nabave (PMI), ki meri zaposlenost, je marca zabeležil rekordni upad.

Gospodarstvo moramo »zamrzniti« in ga ohraniti čim bližje stanju pred krizo, da bi preprečili trajne posledice. Ta cilj lahko dosežemo z različnimi orodji. Eno od njih je uvedba vladnih programov, ki kratkoročno podpirajo zaposlenost. Drugo je mobilizacija bančnega sistema, s čimer bo podjetjem zagotovljen obratni kapital, da bodo lahko še naprej plačevala račune in izplačevala plače. Ker je euroobmočje gospodarstvo, ki temelji na bančništvu, lahko s spodbujanjem tokov kreditiranja hitro usmerimo likvidnost v vse nastale razpoke v gospodarstvu.

Vlade in centralne banke sprejemajo ukrepe, ki se medsebojno dopolnjujejo, da bi banke lahko izpolnile to vlogo. Vlade zagotavljajo jamstva za posojila, s čimer se zmanjšuje kreditno tveganje v bankah: v euroobmočju je takim programom že namenjeno približno 16% BDP. ECB pa zagotavlja dovolj likvidnosti in tako odpravlja likvidnostno tveganje v bankah ter obenem prispeva k temu, da pogoji financiranja ostanejo ugodni za celotno gospodarstvo.

Uvedli smo dve vrsti ukrepov, da bi dosegli ta cilj.

Prvič, ciljno usmerjene ukrepe izjemno velikega obsega, tako da bo likvidnost dosegla tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Z novimi ciljno usmerjenimi operacijami refinanciranja bankam zagotavljamo likvidnost v višini okrog 3 bilijone EUR po negativni obrestni meri, ki lahko znaša celo ‑0,75%, kar je najnižja obrestna mera, ki smo jo kadarkoli ponudili. Iz preteklih izkušenj vemo, da so lahko takšni ukrepi zelo učinkoviti. Ocenjujemo, da sta dve prejšnji seriji takšnih ciljnih operacij spodbudili banke, da so posodile okrog 125 milijard EUR več kot v primeru, da teh operacij ne bi uvedli.

Da bi lahko banke v celoti izkoristile nove ciljno usmerjene operacije refinanciranja, smo uvedli tudi sveženj ciljno usmerjenih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, s posebnim poudarkom na manjših podjetjih, samozaposlenih in zasebnikih. Nacionalne centralne banke v Eurosistemu lahko kot zavarovanje v kreditnih operacijah sprejemajo tudi posojila podjetjem in samozaposlenim, ki so dobili jamstvo v okviru programov boja proti koronavirusu, vključno z manjšimi posojili.

Ti ukrepi bodo spodbudili banke, da posojila odobrijo tudi mikropodjetjem in samostojnim podjetnikom – ki imajo običajno težji dostop do kreditov – ter jih refinancirajo z izposojanjem pri ECB za dobo treh let po negativni obrestni meri. V euroobmočju je približno 22 milijonov ljudi samozaposlenih, kar predstavlja 14% vseh zaposlitev. Ti ukrepi bodo tako precejšnjemu delu naše delovne sile omogočili dostop do kreditiranja.

Drugič, v velikem obsegu kupujemo obveznice javnega in zasebnega sektorja, da bi lahko vsi gospodarski sektorji izkoristili ugodne pogoje financiranja. Naš izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji nam skupaj z drugimi programi omogoča, da do konca letošnjega leta kupimo obveznice v vrednosti več kot 1 bilijon EUR. V okviru tega programa pa lahko nakupe fleksibilno razporejamo po različnih razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. Nakupe vrednostnih papirjev smo razširili tudi na komercialne zapise, ki so za podjetja pomemben vir likvidnosti. S tem bodo podjetja dobila dodatno podporo pri vsakodnevnem upravljanju denarnih tokov in pri izogibanju nepotrebnemu odpuščanju.

Ti ukrepi skupaj dokazujejo, da ne bomo dopuščali procikličnega zaostrovanja pogojev financiranja sredi ene največjih makroekonomskih kataklizem v sodobnem času. Toda naš odziv bo še učinkovitejši, če se bodo vse politike medsebojno dopolnjevale. Ključno je, da se javnofinančne politike v vseh delih euroobmočja odzivajo z dovolj veliko silo. Vlade si morajo medsebojno pomagati, da bi lahko skupaj dosegle optimalen odziv politik v odgovor na skupni šok, za katerega niso odgovorne.

Z usklajenimi javnofinančnimi politikami in denarno politiko – ter z enako obravnavo vseh v boju proti virusu – lahko najbolje zaščitimo našo produktivno sposobnost in zaposlenost, kar nam bo omogočilo, da ponovno dosežemo vzdržno gospodarsko rast in inflacijo, potem ko bo izbruh koronavirusa za nami. Če ne bodo ozdravele vse države, bodo druge na slabšem. Solidarnost nam je v bistvu v lastnem interesu. ECB bo še naprej opravljala svojo vlogo tako, da izpolni mandat cenovne stabilnosti in služi evropskim državljanom.