Možnosti iskanja
Home Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • UVODNA IZJAVA

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 22. april 2021

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje Sveta ECB.

Okrevanje svetovnega povpraševanja in velike javnofinančne spodbude podpirajo gospodarsko aktivnost na svetovni ravni in v euroobmočju, kljub temu pa negotovost glede ponovnega poslabšanja pandemije in poteka cepljenja še vedno poslabšuje obete za bližnjo prihodnost. Kratkoročno bodo vztrajno visoke stopnje okužb s koronavirusom (COVID-19) ter s tem povezano podaljševanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov zato še naprej omejevali gospodarsko aktivnost. Pozneje bosta napredovanje cepljenja in pričakovano postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov tekom leta 2021 predvidoma podpirala močan odboj gospodarske aktivnosti. Inflacija se je v zadnjih mesecih okrepila, k čemur so prispevali nekateri idiosinkratični in začasni dejavniki ter zvišanje inflacije v skupini energentov. Po drugi strani ostajajo temeljni cenovni pritiski oslabljeni, saj v gospodarstvu obstajajo precejšnje proste zmogljivosti, povpraševanje pa je še vedno šibko.

Za zmanjšanje negotovosti in okrepitev zaupanja ter posledično za spodbujanje gospodarske aktivnosti in varovanje srednjeročne cenovne stabilnosti je bistveno, da se v celotnem obdobju pandemije ohranjajo ugodni pogoji financiranja. Po zvišanju tržnih obrestnih mer v začetku leta so pogoji financiranja v euroobmočju v zadnjem času ostali razmeroma stabilni, vseeno pa so še vedno prisotna tveganja za splošnejše pogoje financiranja. V luči vseh teh dejavnikov je Svet ECB sklenil potrditi zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike.

Ključne obrestne mere ECB bomo ohranili nespremenjene. Pričakujemo, da bodo na sedanji ali nižji ravni ostale tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR bomo še naprej izvajali vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Ker so nove informacije potrdile skupno oceno pogojev financiranja in inflacijskih obetov, ki je bila sprejeta na marčni seji o denarni politiki, Svet ECB pričakuje, da se bodo nakupi v okviru programa PEPP v tem četrtletju še naprej izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.

Nakupe bomo izvajali fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da preprečimo zaostrovanje pogojev financiranja, ki ni skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej podpirala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo ugodne pogoje financiranja mogoče ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega nakupov v času izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Podobno je obseg nakupov mogoče kalibrirati na novo, če bi bilo to potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki prispevajo k nevtralizaciji negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru tega programa izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Z operacijami refinanciranja bomo še naprej zagotavljali obsežno likvidnost. Veliko sredstev so si nasprotne stranke izposodile zlasti v najnovejši operaciji tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Sredstva, ki se zagotavljajo z operacijami CUODR III, imajo ključno vlogo pri podpiranju bančnega posojanja podjetjem in gospodinjstvom.

Ti ukrepi pomagajo ohranjati ugodne pogoje financiranja za vse sektorje gospodarstva, s čimer podpirajo gospodarsko aktivnost in ščitijo srednjeročno cenovno stabilnost. Še naprej bomo spremljali tudi dogajanja na področju deviznega tečaja, ki bi lahko imela posledice za gibanje inflacije v srednjeročnem obdobju. Pripravljeni smo, da po potrebi prilagodimo vse naše instrumente, s čimer bomo zagotovili, da se bo inflacija v skladu z zavezanostjo simetriji vzdržno gibala proti ciljni vrednosti.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju je v četrtem četrtletju 2020 upadel za 0,7% in bil tako za 4,9% nižji kot v enakem obdobju lani pred pandemijo. Sodeč po najnovejših ekonomskih podatkih, anketah in visokofrekvenčnih kazalnikih, se je gospodarska aktivnost verjetno skrčila tudi v prvem četrtletju letošnjega leta, vendar ti viri napovedujejo tudi obnovitev rasti v drugem četrtletju.

Kot kažejo ankete o poslovnih tendencah, se v predelovalnem sektorju nadaljuje okrevanje, ki ga podpira trdno svetovno povpraševanje. Po drugi strani omejitve gibanja in socialnih stikov še vedno zavirajo aktivnost v storitvenem sektorju, čeprav se pojavljajo znaki, da je trend upadanja že dosegel dno. Javnofinančni ukrepi še naprej podpirajo gospodinjstva in podjetja, vendar so potrošniki zaradi pandemije ter njenega vpliva na zaposlenost in dohodke še vedno previdni. Podjetniške naložbe so kljub šibkejšim bilancam podjetij in povišani negotovosti glede gospodarskih obetov ostale odporne.

V prihodnjem obdobju bo napredek pri cepljenju, zaradi katerega bi bilo mogoče postopno ublažiti zajezitvene ukrepe, predvidoma tekom leta 2021 omogočil močan odboj gospodarske aktivnosti. Na srednji rok bo okrevanje domačega in svetovnega povpraševanja ob podpori ugodnih pogojev financiranja in javnofinančnih spodbud po pričakovanjih poganjalo gospodarsko okrevanje v euroobmočju.

Na splošno so tveganja za gospodarska gibanja v euroobmočju na kratki rok še vedno usmerjena navzdol, srednjeročna tveganja pa so postala bolj uravnotežena. Po eni strani boljši obeti glede svetovnega povpraševanja – ki ga poganjajo velike javnofinančne spodbude – in napredek pri cepljenju vlivajo zaupanje. Po drugi strani pa pandemija, ki še vedno traja in napreduje tudi z mutacijami virusa, ter njene posledice za gospodarske in finančne razmere še naprej ustvarjajo navzdol usmerjena tveganja.

Medletna inflacija v euroobmočju se je marca 2021 zvišala na 1,3%, potem ko je bila februarja na ravni 0,9%, kar je bila posledica velikega zvišanja inflacije v skupini energentov, ki sta ga povzročila dokaj velik bazni učinek in medmesečno zvišanje. To zvišanje je več kot izravnalo znižanje inflacije v skupini hrane in znižanje inflacije po HICP brez energentov in hrane. Skupna inflacija se bo v prihodnjih mesecih verjetno še zvišala, vendar se tekom leta pričakuje določena volatilnost, ki bo odražala spremenljivo dinamiko idiosinkratičnih in začasnih dejavnikov. Ti dejavniki bodo na začetku naslednjega leta predvidoma izginili iz medletne stopnje inflacije. Temeljni cenovni pritiski se bodo zaradi kratkoročnih omejitev v ponudbi in okrevanja domačega povpraševanja letos predvidoma nekoliko okrepili, vendar bodo na splošno ostali šibki, k čemur bodo deloma prispevali šibki plačni pritiski v kontekstu prostih gospodarskih zmogljivosti in apreciacija deviznega tečaja eura. Ko bo vpliv pandemije popustil, bo zmanjševanje velikih neizkoriščenih gospodarskih zmogljivosti ob podpori spodbujevalne javnofinančne in denarne politike prispevalo k temu, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju postopno zviševala. Anketna merila in tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo na nizkih ravneh, čeprav tržni kazalniki inflacijskih pričakovanj še naprej postopno naraščajo.

Kot kaže denarna analiza, je medletna stopnja rasti širokega denarja (M3) februarja 2021 znašala 12,3%, potem ko je bila januarja 2021 na ravni 12,5% Močno rast denarja še naprej podpirajo Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev, ki ostajajo največji vir ustvarjanja denarja. Glavni vir rasti agregata M3 je ostal ožji denarni agregat M1, kar je skladno s še vedno povečanim nagnjenjem k likvidnim sredstvom v nedenarnem sektorju in z nizkimi oportunitetnimi stroški imetja najlikvidnejših oblik denarja.

Na splošno je raven posojanja zasebnemu sektorju ostala večinoma nespremenjena. Tok posojil nefinančnim družbam je februarja zabeležil skromen pospešek glede na mesec prej. To se je odrazilo tudi v nekoliko višji medletni stopnji rasti, ki je dosegla 7,1%, potem ko je januarja znašala 6,9%. Mesečni tokovi kreditiranja gospodinjstev so ostali močni, tako da je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom februarja ostala nespremenjena na ravni 3,0%. Najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju je pokazala, da so se kreditni standardi za posojila podjetjem v prvem četrtletju 2021 zmerno zaostrili, kar sledi močnejšemu zaostrovanju v prejšnjih dveh četrtletjih. Glavni razlog za zaostrovanje so bile ponovno višje bančne ocene tveganj, čeprav je bil vpliv tokrat manj izrazit kot v prejšnjih krogih ankete. Anketirane banke so poleg tega ponovno poročale o upadu povpraševanja podjetij po posojilih, pri čemer se je najbolj zmanjšalo povpraševanje po financiranju za naložbe v osnovna sredstva. Kar zadeva posojila gospodinjstvom, je anketa pokazala manjše povpraševanje po stanovanjskih posojilih, medtem ko so se kreditni standardi za ta posojila rahlo znižali, med drugim zaradi konkurence med posojilodajalci.

Gledano v celoti ostajajo naši ukrepi – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in druge evropske institucije – še naprej ključni za vzdrževanje ugodnih pogojev bančnega posojanja in dostopa do financiranja, zlasti za tiste, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je za podporo gospodarski aktivnosti in zanesljivo srednjeročno približevanje inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Kar zadeva javnofinančne politike, je ključna ambiciozna in usklajena naravnanost javnih financ, saj bi prezgodnji umik javnofinančne podpore lahko ogrozil okrevanje in okrepil dolgoročnejše učinke brazgotin, ki jih je pustila kriza. Nacionalne javnofinančne politike bi zato morale še naprej zagotavljati nujno potrebno in pravočasno podporo tistim podjetjem in gospodinjstvom, ki so najbolj izpostavljena pandemiji in ukrepom za njeno zajezitev. Kljub temu morajo javnofinančni ukrepi, sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, ostati čim bolj začasni in ciljno usmerjeni, da bi učinkovito zmanjšali ranljivosti in spodbujali hitro gospodarsko okrevanje v euroobmočju. Pomembno finančno podporo zagotavljajo tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države.

Svet ECB ponovno izpostavlja ključno vlogo svežnja »EU naslednje generacije« in poudarja, da mora ta čimprej postati operativen. Države članice poziva, da pravočasno ratificirajo sklep o lastnih virih, nemudoma dokončajo svoje načrte za okrevanje in odpornost ter da sredstva uporabijo za produktivne oblike javne potrošnje, ki jo spremljajo strukturne politike za povečanje produktivnosti. To bo programu »EU naslednje generacije« omogočilo, da prispeva k hitrejšemu, močnejšemu in enakomernejšemu okrevanju, s čimer bi se povečala gospodarska odpornost in sposobnost gospodarstev držav članic za rast, kar bi povečalo tudi učinkovitost denarne politike v euroobmočju. Takšne strukturne politike so posebej pomembne za okrepitev gospodarskih struktur in institucij ter za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije