Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 8. december 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo danes celovito ocenili gospodarske in inflacijske obete ter naravnanost denarne politike. Svet ECB je nato sprejel naslednje sklepe, namenjene doseganju cilja stabilnosti cen.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 80 milijard EUR do konca marca 2017. Od aprila 2017 se bodo neto nakupi predvidoma nadaljevali na mesečni ravni 60 milijard EUR, potekali pa naj bi do konca decembra 2017 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Če bodo medtem obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, namerava Svet ECB povečati velikost programa ali njegovo trajanje. Neto nakupi bodo potekali vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa.

Za nemoteno izvajanje nakupov je Svet ECB sklenil, da se bodo januarja 2017 spremenili naslednji parametri programa. Prvič, razpon zapadlosti v programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se bo razširil tako, da se bo minimalna preostala zapadlost primernih vrednostnih papirjev zmanjšala z dveh na eno leto. Drugič, nakupi vrednostnih papirjev, katerih donosnost do dospetja je nižja od obrestne mere ECB za odprto ponudbo mejnega depozita, bodo dovoljeni v obsegu, ki bo potreben.

Ključne obrestne mere ECB smo pustili nespremenjene in še naprej pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

Današnje podaljšanje programa nakupa vrednostnih papirjev je kalibrirano tako, da se ohranja zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, ki je nujna za to, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vztrajno približevala ravni pod 2%, a blizu te meje. Skupaj z obsežnimi nakupi v preteklosti in prihodnjim ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev podaljšanje omogoča, da bodo pogoji financiranja v euroobmočju ostali zelo ugodni, kar ostaja ključnega pomena za doseganje našega cilja. Predvsem nam razširitev nakupov na daljše obdobje omogoča trajnejšo prisotnost na trgu in s tem bolj dolgotrajno transmisijo naših spodbujevalnih ukrepov. Pri kalibraciji smo upoštevali, da je gospodarsko okrevanje v euroobmočju zmerno, a vse močnejše, in da inflacijski pritiski ostajajo šibki. Svet ECB bo še naprej natančno spremljal obete za cenovno stabilnost ter ukrepal z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata, če bo to potrebno za dosego zastavljenih ciljev.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v tretjem četrtletju 2016 medčetrtletno realno povečal za 0,3%, kar je podobno kot v drugem četrtletju. Po najnovejših podatkih, zlasti rezultatih anket, se je trend rasti nadaljeval tudi v četrtem četrtletju 2016. V prihodnjem obdobju pričakujemo zmerno, a vse močnejšo gospodarsko rast. Prenos ukrepov denarne politike v realno gospodarstvo podpira domače povpraševanje in spodbuja razdolževanje. Izboljševanje dobičkonosnosti podjetij in zelo ugodni pogoji financiranja še naprej prispevajo k okrevanju naložb. Poleg tega se zaradi vztrajne rasti stopnje zaposlenosti, ki jo spodbujajo tudi pretekle strukturne reforme, zvišujeta realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in zasebna potrošnja. Obenem se kažejo znaki nekoliko močnejšega okrevanja svetovnega gospodarstva. Po drugi strani bosta gospodarsko rast v euroobmočju predvidoma zavirala počasno izvajanje strukturnih reform in prilagajanje bilanc, ki je še vedno potrebno v številnih sektorjih.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih decembra 2016 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Tako naj bi se letni BDP v letih 2016 in 2017 realno povečal za 1,7%, v letih 2018 in 2019 pa za 1,6%. V primerjavi s septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so obeti glede realne rasti BDP večinoma nespremenjeni. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, novembra 2016 znašala 0,6%, kar je več kot oktobra in septembra, ko je bila na ravni 0,5% oziroma 0,4%. Zvišanje je predvsem posledica medletne rasti cen energentov, medtem ko za zdaj ni nobenih prepričljivih znakov o trendu naraščanja osnovne inflacije. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo glede na sedanje terminske cene nafte stopnja skupne inflacije ob prelomu leta najverjetneje še precej okrepila, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov, ki vplivajo na medletno stopnjo rasti cen energentov. Inflacija se bo ob podpori ukrepov denarne politike, pričakovanem gospodarskem okrevanju in postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala v letih 2018 in 2019 predvidoma še naprej zviševala.

Takšno dinamiko inflacije kažejo tudi letošnje decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija v letu 2016 znašala 0,2%, v letu 2017 1,3%, v letu 2018 1,5%, v letu 2019 pa 1,7%. V primerjavi s septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so obeti glede skupne inflacije večinoma nespremenjeni.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarnega agregata (M3) umirila, saj se je medletna stopnja rasti zmanjšala s 5,1% v septembru na 4,4% v oktobru 2016. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v oktobru na medletni ravni povečal za 7,9% (v septembru za 8,4%).

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam se je oktobra v primerjavi s predhodnim mesecem povečala z 2,0% na 2,1%, medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom pa je ostala nespremenjena na ravni 1,8%. Medtem ko dinamika bančnih kreditov še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju, pa ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, precej spodbujajo izboljšanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter s tem kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da so bili današnji sklepi o denarni politiki potrebni, če želimo ohraniti izjemno veliko spodbudo s strani denarne politike, ki je potrebna za to, da se bo inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika, ki je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti na srednji rok, s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Kot je Svet ECB že večkrat poudaril, morajo za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Za zmanjševanje strukturne brezposelnosti in pospeševanje rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju je treba predvsem bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Strukturne reforme so potrebne v vseh državah euroobmočja. Usmerjene morajo biti zlasti v dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, saj je to osrednjega pomena za povečanje naložb in pospešitev zaposlovanja. K temu cilju bodo pozitivno prispevali tudi okrepitev sedanjih naložbenih pobud, napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in reforme za hitrejše reševanje slabih posojil. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform bomo v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike okrepili tudi odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Gospodarsko okrevanje morajo podpirati tudi javnofinančne politike, ki pa morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za zagotovitev zaupanja v fiskalni okvir je še naprej nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti. Obenem je nujno, da vse države okrepijo prizadevanja za vzpostavitev takšne sestave javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.