- UVODNA IZJAVA
TISKOVNA KONFERENCA
Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 29. oktober 2020
Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Ponovno naraščanja števila okužb s koronavirusom (COVID-19) prinaša nove izzive za javno zdravje ter za gospodarsko rast v euroobmočju in po svetu. Po najnovejših informacijah izgublja gospodarsko okrevanje v euroobmočju zagon hitreje, kot je bilo pričakovano, potem ko je bil v poletnih mesecih zabeležen močan, čeprav zgolj delen in neenakomeren odboj gospodarske aktivnosti. Naraščanje števila okužb in posledično zaostrovanje ukrepov za omejitev širjenja virusa zavirata aktivnost, zaradi česar so se obeti za bližnjo prihodnost izrazito poslabšali. Tako je v predelovalnih dejavnostih aktivnost sicer še naprej okrevala, v storitvenem sektorju pa se je vidno upočasnila. Čeprav javnofinančni ukrepi podpirajo gospodinjstva in podjetja, so potrošniki previdni zaradi pandemije in njenih možnih vplivov na zaposlenost in dohodke. Poleg tega šibke bilance in vse bolj negotovi gospodarski obeti zavirajo podjetniške naložbe. Skupno inflacijo znižujejo nizke cene energentov in oslabljeni temeljni cenovni pritiski v okolju šibkega povpraševanja, obsežnih prostih zmogljivosti na trgu dela in šibkih gibanj na trgih proizvodov.
Ukrepi denarne politike, ki smo jih sprejeli od začetka marca, pomagajo ohranjati ugodne pogoje financiranja za vse sektorje in jurisdikcije v euroobmočju, s čimer zagotavljajo nujno potrebno podporo za gospodarsko aktivnost in vzdrževanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju. V sedanjem okolju, v katerem so tveganja jasno usmerjena navzdol, bo Svet ECB natančno spremljal vse nove informacije, vključno z dinamiko pandemije, možnostmi za začetek uporabe cepiva in gibanjem deviznega tečaja. Naslednji krog makroekonomskih projekcij strokovnjakov Eurosistema v decembru bo omogočil novo temeljito oceno gospodarskih obetov in ravnotežja tveganj. Na podlagi te posodobljene ocene bo Svet ECB ustrezno prilagodil svoje instrumente v skladu z razvojem dogodkov in zagotovil, da pogoji financiranja ostanejo ugodni, tako da podpirajo gospodarsko okrevanje in zmanjšujejo negativne učinke pandemije na pričakovano gibanje inflacije. To bo omogočilo vzdržno približevanje inflacije ciljni ravni v skladu z zavezanostjo Sveta ECB simetriji.
Zato smo sklenili, da ponovno potrdimo spodbujevalno naravnanost denarne politike.
Ključne obrestne mere ECB bomo ohranili nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2 odstotkov, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.
Nadaljevali bomo nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.350 milijard EUR. Ti nakupi prispevajo k sproščanju splošne naravnanosti denarne politike in tako pomagajo izravnavati vpliv pandemije na zniževanje inflacije, ki je predvideno v projekcijah. Nakupi se bodo še naprej izvajali fleksibilno v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To nam omogoča, da učinkovito preprečimo tveganja za nemoteno transmisijo denarne politike. Neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP bomo izvajali vsaj do konca junija 2021, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali vsaj do konca leta 2022. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.
Neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo nadaljevali na mesečni ravni 20 milijard EUR, poleg tega pa se bodo do konca leta nadaljevali tudi nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB. Še naprej nameravamo v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.
Obsežno likvidnost bomo še naprej zagotavljali tudi z operacijami refinanciranja. Tako ostaja naša tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.
Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v drugem četrtletju 2020 medčetrtletno skrčil za 11,8 odstotka. Po najnižji točki v aprilu 2020 je v tretjem četrtletju prišlo do močnega odboja, tako da je gospodarstvo euroobmočja nadoknadilo približno polovico upada iz prve polovice leta. Veliko povečanje števila okuženih in s tem povezano zaostrovanje ukrepov za zajezitev širjenja virusa, sprejetih od poletja, predstavljata močan zaviralni dejavnik v kratkoročnih obetih. Dejansko najnovejši podatki, anketni rezultati in visokofrekvenčni kazalniki napovedujejo izrazito popuščanje gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Poleg tega so gospodarska gibanja v različnih sektorjih še naprej neenotna. Predvsem se ponovno upočasnjuje aktivnost v storitvenem sektorju, saj je ta najbolj prizadet zaradi novih omejitev socialnih aktivnosti in mobilnosti. Kar zadeva prihodnja gibanja, bo negotovost v zvezi s potekom pandemije verjetno zmanjševala intenzivnost okrevanja na trgu dela ter okrevanja potrošnje in naložb, vendar pa bodo ugodni pogoji financiranja in ekspanzivna javnofinančna politika predvidoma še naprej podpirali gospodarstvo euroobmočja.
Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so gledano v celoti še vedno usmerjena navzdol. To odraža predvsem nedavno povečevanje števila novih okužb, posledično zaostrovanje ukrepov za zajezitev širjenja virusa ter zelo negotov prihodnji potek pandemije in njenih posledic za gospodarske in finančne razmere.
Medletna inflacija v euroobmočju je septembra zdrsnila na –0,3 odstotka, potem ko je avgusta znašala –0,2 odstotka, k čemur so prispevala gibanja cen energentov, industrijskega blaga razen energentov in storitev. Na podlagi dinamike cen nafte in upoštevajoč začasno znižanje davka na dodano vrednost v Nemčiji bo skupna inflacija do začetka leta 2021 verjetno ostala negativna. Poleg tega bodo cenovni pritiski v bližnji prihodnosti ostali oslabljeni zaradi šibkega povpraševanja, zlasti v sektorjih turizma in potovanj, pa tudi zaradi skromnih plačnih pritiskov in zvišanja deviznega tečaja eura. Ko bo zaviralni vpliv pandemije popustil, bo okrevanje povpraševanja ob podpori spodbujevalne javnofinančne in denarne politike ustvarjalo pritiske na rast inflacije v srednjeročnem obdobju. Tržni kazalniki in anketna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj večinoma ostajajo nespremenjena na nizkih ravneh.
Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) septembra 2020 okrepila na 10,4 odstotka, potem ko je avgusta znašala 9,5 odstotka, s čimer je ostala daleč nad ravnmi izpred pandemije COVID-19. Močno rast denarja še naprej poganjata domača kreditna rast in nadaljevanje nakupov finančnega premoženja s strani Eurosistema, pa tudi nagnjenost k previdnosti, zaradi česar akterji v nedenarnem sektorju dajejo večjo prednost likvidnim sredstvom. V takšnem okolju je k rasti širokega denarja še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1, ki zajema najlikvidnejše komponente denarja.
Na gibanja posojil zasebnemu sektorju so še naprej najmočneje vplivali učinki pandemije koronavirusa na gospodarsko aktivnost. Tako je po močnem povečanju v prvih mesecih pandemije medletna rast posojil nefinančnim družbam septembra znašala 7,1 odstotka, kar je enako kot avgusta. Kljub temu to prikriva nedavno umirjanje mesečnih tokov posojil. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je septembra rahlo povečala na 3,1 odstotka, potem ko je avgusta znašala 3,0 odstotka. Na rast posojil zasebnemu sektorju še naprej pozitivno vplivajo zgodovinsko nizke bančne obrestne mere za posojila.
Kot je pokazala naša anketa o bančnih posojilih za tretje četrtletje 2020, so se kreditni pogoji za posojila podjetjem zaostrili. Čeprav so banke nakazale, da njihovi pogoji refinanciranja in bilance ostajajo ugodni, na njihov odnos do kreditiranja verjetno vpliva občutek večjega tveganja. Anketirane banke so poročale, da je povpraševanje podjetij po posojilih v tretjem četrtletju upadlo, kar odraža manjše potrebe po izredni likvidnosti in zmanjševanje naložb. Po rezultatih ankete se je neto povpraševanje gospodinjstev po posojilih v tretjem četrtletju povečalo, hkrati pa so anketirane banke nazale, da nameravajo zaostriti posojilne pogoje za gospodinjstva.
Gledano v celoti ostajajo naši ukrepi – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in evropske institucije – še naprej ključni za dostop do financiranja, med drugim tudi za tiste, ki so jih posledice pandemije najbolj prizadele.
Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je za podporo gospodarski aktivnosti in zanesljivo srednjeročno približevanje inflacije ravni pod 2 odstotkoma, vendar blizu te meje, potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.
Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja in zmanjševanja zasebnega povpraševanja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Čeprav je pomembno, da so javnofinančni ukrepi, sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, čim bolj ciljno usmerjeni in začasni, pa šibko povpraševanje podjetij in gospodinjstev ter povečano tveganje kasnejšega okrevanja upravičujeta nadaljnjo podporo s strani nacionalnih javnofinančnih politik. Pomembno finančno podporo pri tem zagotavljajo tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države.
Svet ECB priznava ključno vlogo svežnja »EU naslednje generacije« in poudarja, da mora ta brez odlašanja postati operativen. Če bodo sredstva uporabljena za produktivno javno porabo in jih bodo spremljale strukturne politike za povečevanje produktivnosti, bo ta sveženj prispeval k hitrejšemu, močnejšemu in bolj enotnemu okrevanju ter povečal gospodarsko odpornost in zmožnost gospodarstev držav članic za nadaljnjo rast, s čimer bo prispeval k večji učinkovitosti denarne politike v euroobmočju. Strukturne politike za povečevanje produktivnosti so posebej pomembne za reševanje dolgotrajnih strukturnih in institucionalnih slabosti ter za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije