Digitalni euro: skupen korak naprej za Evropo

Uvodna izjava člana Izvršilnega odbora ECB Piera Cipolloneja v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve

Bruselj, 17. november 2025

Veseli me, da sem danes ponovno z vami in vam lahko poročam o digitalnem euru. To je moja sedma izmenjava mnenj s tem odborom o tej temi.

Tako pri zakonodajnih kot tudi pri tehničnih pripravah se premikamo naprej in smo vse bližje točki, ko bomo zagotovili, da bo centralnobančni denar lahko tudi v digitalni dobi služil evropskim državljanom, podjetjem in gospodarstvu.

Svet EU namerava do konca leta doseči dogovor o splošnem pristopu k osnutku zakonodaje,^[1] vi pa se trudite opredeliti stališče Evropskega parlamenta.

Voditelji držav euroobmočja so na oktobrskem srečanju znova poudarili strateški pomen digitalnega eura. Izpostavili so, da je treba hitro dokončati zakonodajno delo in pospešiti druge pripravljalne korake.^[2]

Svet ECB je za zagotovitev tehnične pripravljenosti pred kratkim sklenil, da bo projekt digitalnega eura napredoval v naslednjo fazo.^[3]

Medtem ko se pripravljamo na morebitno uvedbo digitalnega eura, bi rad neposredno odgovoril na nekaj vprašanj, ki se vedno znova pojavljajo v javnih razpravah. Najpogostejša so naslednja štiri:

• Zakaj potrebujemo še eno plačilno rešitev?
• Ali ne ogrožate poslovnih modelov bank?
• Ali bi digitalni euro nadomestil gotovino?
• Bi ga bilo mogoče uporabiti za nadzor nad ljudmi in poseganje v njihovo zasebnost?

Dovolite mi, da jih obravnavam eno za drugim.

Digitalna gotovina

Prvič, zakaj potrebujemo digitalni euro? Enostaven odgovor je naslednji: da razširimo prednosti gotovine tudi na digitalna plačila.

Gotovina ima številne prednosti: je naš suvereni denar, ki ga izdaja ena od institucij EU, namreč Evropska centralna banka. Sprejema se povsod v euroobmočju. Je enostavna za uporabo, brezplačna in vključujoča ter varuje zasebnost. Raziskave kažejo, da potrošniki cenijo te njene lastnosti.^[4]

Vendar gotovine ne moremo uporabljati – in uživati njenih koristi – pri digitalnih plačilih. Izrazit primer so spletna plačila, ki zdaj predstavljajo že več kot tretjino vseh naših vsakdanjih nakupov.

Ker gotovine ni mogoče uporabljati za spletne transakcije – in širše za digitalne transakcije, imajo potrošniki na voljo manj možnosti in s tem tudi manj svobode, ko se odločajo, kako bodo plačali.

Trgovci imajo zaradi tega manj pogajalske moči in višje stroške z digitalnimi plačili, kar na koncu zanje pomeni nižje marže, za potrošnike pa višje cene.

Cilj digitalnega eura je rešiti ta vprašanja z digitalno obliko gotovine. Povpraševanje po njej vsekakor obstaja. V anketi, ki jo je izvedel Eurosistem, je 66% evropskih državljanov potem, ko jim je bil predstavljen digitalni euro, izjavilo, da bi ga bili pripravljeni poskusiti.^[5] Trgovci so po drugi strani poudarili, da bi jim digitalni euro lahko olajšal in pocenil sprejemanje digitalnih plačil.^[6]

Vendar pa za Evropo obstaja še dodaten, poseben in dramatično pomemben razlog: ker nimamo gotovine v digitalni obliki, je v nevarnosti naša strateška avtonomija.

Petindvajset let po uvedbi eura še vedno nimamo evropske plačilne rešitve, ki bi ljudem omogočala, da za vse nakupe, ki jih opravljajo vsak dan, povsod v euroobmočju plačujejo digitalno. Zaradi razdrobljenosti plačilnega trga je za digitalne transakcije malih vrednosti euroobmočje odvisno od »prijaznosti tujcev«. In imamo merljive podatke, ki to lahko dokažejo.

Trenutno 15 od 20 držav euroobmočja nima domače rešitve s pomembnim obsegom uporabe na področju digitalnih plačil v trgovinah, in 13 jih nima široko razširjene domače rešitve za plačila v e-trgovanju.^[7] Celo tiste domače kartične sheme, ki v nekaterih državah ponujajo evropsko alternativo, se za čezmejne transakcije znotraj euroobmočja še vedno opirajo na neevropske kartične sheme. Mednarodne kartične sheme danes poravnavajo dve tretjini vseh kartičnih transakcij v euroobmočju.

Imamo torej jasen problem, za katerega digitalni euro ponuja jasno rešitev. Digitalni euro bo zagotovil digitalno obliko gotovine, ki bo dopolnjevala vsem znane bankovce in kovance, tako da bomo plačila – tako fizično kot tudi digitalno – lahko izvajali v vseh situacijah, ne da bi bili pri tem odvisni od odločitev, ki se sprejemajo zunaj Evrope.

Digitalni euro bo evropska rešitev za digitalna plačila, ki bo zgrajena na evropski infrastrukturi, saj so vsi ponudniki, ki smo jih izbrali, državljani EU in jih obvladujejo državljani EU.^[8] Obenem bo zagotovil, da bo euro ostal edina obračunska enota v euroobmočju, s čimer bo varoval našo denarno suverenost tudi v času, ko se povečuje uporaba nekritih kriptosredstev in stabilnih kovancev, ki so trenutno večinoma izraženi v tujih valutah.

Ohranitev poslovnih modelov bank in razširitev plačilnih storitev, ki jih lahko izvajajo

Poglejmo zdaj posledice za banke. Digitalni euro bo bankam omogočil, da ohranijo svoj poslovni model in izboljšajo plačilne storitve, ki jih lahko ponujajo.

Od vsega začetka predvidevamo, da bo distribucija digitalnega eura potekala prek bank. Razlog je v tem, da imajo banke ključno vlogo tako pri financiranju gospodarstva euroobmočja kot tudi pri transmisiji denarne politike.

Obenem smo digitalni euro zasnovali tako, da banke ne bodo izgubile svoje posredniške vloge. Enako kot imetja gotovine tudi imetja digitalnih eurov ne bodo obrestovana. Poleg tega bodo navzgor omejena, da ne bo prihajalo do pretiranih odlivov bančnih vlog, medtem ko bo povezava z bančnimi računi zagotavljala, da bo mogoče z digitalnim eurom nemoteno plačevati tudi večje vsote. Tehnične ocene, ki smo jih opravili v zadnjem času, potrjujejo, da uvedba digitalnega eura ne bi ogrozila finančne stabilnosti.^[9]

Stroški in koristi za plačilno poslovanje bank

Z mednarodnimi kartičnimi shemami banke izgubljajo provizije. Z mobilnimi plačilnimi storitvami, ki jih omogočajo velike tehnološke družbe, izgubljajo provizije in podatke. In v prihodnosti bodo s stabilnimi kovanci – za katere ne obstajajo omejitve imetja – izgubljale provizije, podatke in stabilne vloge prebivalstva.

Namesto tega bo model nadomestil, ki je predviden za digitalni euro, bankam prinašal koristi vsakič, ko bo plačilo z eno od teh rešitev zamenjala transakcija z digitalnim eurom. Eurosistem namreč ne bo zaračunaval provizij za sodelovanje v shemi in za poravnavo transakcij, s čimer bodo nastajali prihranki, ki jih bo mogoče razdeliti med banke in trgovce. Z digitalnim eurom bodo imele banke tudi več moči v pogajanjih z mednarodnimi kartičnimi shemami.

Digitalni euro bo bankam poleg tega omogočil, da z manjšimi stroški povečajo geografski doseg svojih plačilnih rešitev in uvedejo nove možnosti. Zagotovil bo odprto mrežo sprejemanja in standarde, ki jih bodo evropske zasebne pobude, kot sta Wero in European Payments Alliance, lahko uporabile, da ponudijo privlačnejše produkte in poslovanje razširijo na celotno Evropo.^[10] Banke bodo digitalni euro lahko tudi neovirano vključile v svoje obstoječe plačilne rešitve, kot so digitalne denarnice, ali ga povezale v skupno blagovno znamko na fizičnih karticah.^[11]

Naj še enkrat poudarim: med javnimi in zasebnimi rešitvami ni nobenega tekmovanja. Ravno nasprotno, predvidevamo vzajemno koristno sodelovanje, s katerim bo strateška avtonomija Evrope na trgu plačil malih vrednosti postala bolj dosegljiva in prepričljiva.

Kar zadeva stroške, smo ugotovili, da bodo investicijski stroški, ki jih bodo imele banke zaradi digitalnega eura, verjetno precej nižji, kot so napovedovale nekatere zunanje študije, in ustrezajo približno 3,4% letnega proračuna pomembnih bank za posodobitve IT sistemov v obdobju štirih let. Po pričakovanjih bodo skupni investicijski stroški približno primerljivi ocenjenim stroškom za revidirano direktivo o plačilnih storitvah (PSD2) in bistveno nižji kot za enotno območje plačil v eurih (SEPA).^[12]

Dopolnitev, ne nadomestilo fizične gotovine

Kar zadeva strahove glede prihodnosti gotovine, smo zelo jasno povedali, da bo digitalni euro gotovino dopolnjeval in ne nadomeščal – tako da bo lahko vsakdo svobodno izbral, kako želi plačevati.

V skladu s strategijo Eurosistema o gotovini si prizadevamo zagotoviti, da bo fizična gotovina še naprej na voljo, da bo lahko dostopna in da se bo sprejemala povsod v euroobmočju kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti.

Gotovina je centralnobančni denar in eurske bankovce izdaja ECB. Zato nimamo interesa, da bi gotovino prenehali izdajati. Ravno nasprotno, izdajanje gotovine je v samem jedru našega mandata.

Prav zdaj pripravljamo tretjo serijo eurskih bankovcev. Sedanji postopek preoblikovanje bankovcev, ki bodo imeli izboljšane zaščitne elemente, dokazuje, da je ECB trdno odločena ohraniti gotovino tudi v prihodnosti.

Odločno se zavzemamo tudi za to, da se okrepi status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva. To je eden osrednjih elementov svežnja o enotni valuti, ki ga je predlagala Evropska komisija in bo pomagal ohraniti prednosti gotovine, o katerih sem že govoril. Želimo, da bi ljudje tudi v prihodnje imeli možnost, da uporabljajo gotovino, in sicer tako v fizični kot tudi v digitalni obliki, kakor jim je pač ljubše.

Varovanje zasebnosti in svobode

Digitalni euro bo zaščitil tudi zasebnost in svobodo Evropejcev. Strahovi, da bi ga bilo mogoče uporabiti kot sredstvo nadzora, so neutemeljeni.

Prvič, možnost uporabe brez spletne povezave bo dajala raven zasebnosti, ki je primerljiva gotovini: ko se bo denar prenesel iz ene denarnice v drugo, bodo podrobnosti o transakciji znane samo plačniku in prejemniku plačila. Takšne ravni zasebnosti ne ponuja nobeno drugo obstoječe plačilno sredstvo razen gotovine.

Drugič, pri spletnih plačilih Eurosistem ne bo mogel identificirati plačnika ali prejemnika plačila. Uporabljali bomo najsodobnejšo tehnologijo, s katero bomo psevdonimizirali in šifrirali vse podatke, tako da ne bomo videli nobenih osebnih informacij, ampak samo kode, ki predstavljajo plačnika, prejemnika plačila in znesek transakcije. Te kode bodo lahko edino banke povezale z ustreznimi identitetami, in celo zanje bodo obstajala zelo stroga pravila o tem, kdo lahko za namene upravljanja sistema dostopa do njih. In poskrbeli bomo, da bo to mogoče preverjati.

Nadzirali nas bodo neodvisni organi za varstvo podatkov, ki bodo skrbeli, da spoštujemo evropsko zakonodajo o varstvu podatkov. Želimo, da ti organi vidijo, kaj delamo, in želimo, da vsi vejo, da zares delamo to, kar trdimo, da delamo. Poleg tega bomo ostali odprti za nove tehnike, ki izboljšujejo varstvo zasebnosti, tako da bomo naprednejše tehnologije lahko uvedli takoj, ko bodo pripravljene za uporabo. To je v sistemu, ki mora vsak dan obdelati milijardo transakcij, nujno potrebno.

Tretjič, banke bodo še naprej izvajale preverjanja, ki so potrebna za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, enako kot jih že zdaj.

Četrtič, digitalni euro nikoli ne bo programljiv denar, kar pomeni, da njegove uporabe ne bo mogoče omejiti samo na vnaprej določene namene. Povedano drugače, vgrajene ne bodo nobene omejitve glede tega, kje, kdaj ali za kakšen namen ga je mogoče uporabljati.

In kot zadnje, nihče ne bo prisiljen, da uporablja digitalni euro – ta bo le še ena od možnih oblik plačevanja. Ljudje, ki se še vedno ne bodo počutili varne, bodo lahko tudi v prihodnje uporabljali fizično gotovino in druga plačilna sredstva.

Digitalni euro bo kot fizična gotovina, samo v digitalni obliki. Povečal bo svobodo Evropejcev pri tem, kako plačujejo, in ponudil dodatno možnost za vsa digitalna plačila po celotnem euroobmočju.

Uvedba digitalnega eura

Uvedba digitalnega eura je odvisna od zakonodajne in tehnične pripravljenosti.

Zakonodaja bo imela ključno vlogo pri doseganju koristi digitalnega eura. Zlasti obvezna distribucija in status zakonitega plačilnega sredstva sta bistvena za to, da bo digitalni euro dostopen vsakomur in da se bo sprejemal za vsa digitalna plačila. Poleg tega se bosta uporaba s spletno povezavo in uporaba brez spletne povezave medsebojno dopolnjevali in združevali praktičnost digitalnih rešitev z odpornostjo in dostopnostjo gotovine. Tako bo digitalni euro mogoče uporabljati v vsaki situaciji, pa naj bo pri e-trgovanju ali na odročnih krajih brez omrežnega signala.

Z naše strani delamo na tem, da bomo tehnično pripravljeni na morebitno izdajo digitalnega eura. Opiramo se na delo, ki je bilo narejeno doslej,^[13] in se v novi fazi projekta digitalnega eura osredotočamo na razvoj potrebnih tehničnih zmogljivosti. Svet ECB bo končno odločitev o tem, ali naj izda digitalni euro, sprejel šele potem, ko bo sprejeta zakonodaja. Ob predpostavki, da bosta evropska sozakonodajalca naslednje leto sprejela uredbo o uvedbi digitalnega eura, bi pilotna uporaba in prve transakcije lahko stekle sredi leta 2027, za prvo izdajo pa bi bil digitalni euro pripravljen leta 2029.

Zaključek

Naj povzamem.

Uvedba digitalnega eura ni samo tehnični podvig, temveč bistven, v prihodnost usmerjen korak, ki je potreben za to, da bo centralnobančni denar v vse bolj digitalnem svetu lahko še naprej služil prebivalcem Evrope.

Digitalni euro bo dopolnjeval eurske bankovce in kovance ter razširjal prednosti gotovine na digitalna plačila. Z njim bo euroobmočje dobilo suvereno, univerzalno sprejeto digitalno plačilno sredstvo. Hkrati bo evropskim zasebnim rešitvam omogočil, da lažje povečajo svoj geografski doseg.

Potrošniki, trgovci in banke bodo vsi na boljšem. Zmanjšala se bo tudi odvisnost Evrope od neevropskih ponudnikov, kar bo okrepilo našo odpornost, avtonomijo in ekonomsko varnost. Čim dlje čakamo, tem dlje bo trajalo, da se te koristi uresničijo.

ECB bo še naprej podpirala zakonodajne razprave s tehničnimi informacijami in pripravljala jasna poročila o napredovanju projekta digitalnega eura. V ta namen smo danes objavili podporna gradiva kot prilogo moji današnji izjavi.

Hvala za vašo pozornost.