Intervju za Delo

Intervju s Christine Lagarde, predsednico ECB, novinar Miha Jenko, datum objave: 7. maj 2022

7 maj 2022

Gospa Lagarde, svet se je zadnjih dveh mesecih in pol zelo spremenil. Vojna v Ukrajini je učvrstila spoznanje, da je naš svet v stalnem toku, ste dejali v enem od vaših javnih nastopov. Kako vidite naravo zdajšnjih izzivov po povsem človeški plati, kot Evropejka?

Nesprejemljiva in neopravičljiva invazija Rusije na Ukrajino je ponovno pokazala, kako pomemben je mirovni projekt, ki ga izvaja Evropa. Izpostavila je tudi, da projekt še ni dokončan, med drugim na področjih obrambe in usklajevanja javnofinančnih politik. A kot Evropejka sem ponosna na val solidarnosti, ki smo mu priča v vseh evropskih državah.

Tveganja, da bo letos gospodarska rast nižja, stopnja inflacija pa višja, se večajo, ste nakazali v razpravi na nedavnem zasedanju IMF v Washingtonu. V kolikšni meri so vzrok za to širše ekonomske posledice ruske agresije Ukrajini in katera so še druga tveganja, ki vplivajo na vaše ocene?

Vojna v Ukrajini je v prvi vrsti človeška tragedija. In njene gospodarske posledice segajo onkraj Ukrajine. Upočasnjujejo gospodarsko rast in zvišujejo inflacijo. Vendar rast še vedno zavira tudi pandemija koronavirusa zaradi nedavnega ponovnega vzpona števila okužb na Kitajskem in posledic za gospodarsko aktivnost, ki jih imajo nova zaprtja javnega življenja. Po drugi strani gospodarsko aktivnost še naprej poganja ponovno odpiranje gospodarstva po krizni fazi pandemije, zlasti v storitvenih dejavnostih.

Ali imate v vaši inštituciji zdaj že kakšne povsem konkretne kvantitativne podatke, »hard data«, kakšni so bili dosedanji učinki te vojne na evrsko gospodarstvo, na BDP, inflacijo, izvoz itd.?

Imamo preliminarne podatke za gospodarsko rast v prvem četrtletju 2022, ki so malenkost nižji od tistih za zadnje četrtletje 2021. Najnovejši podatki o inflaciji so denimo pokazali, da so bili energetski stroški, ki so se povečali po invaziji na Ukrajino, a tudi med okrevanjem po pandemiji, v aprilu za 38 odstotkov višji kot pred enim letom. Pomembno je, da te podatke obravnavamo celostno in gledamo v prihodnost do konca obdobja projekcij.

ECB, kot je slišati, pripravlja nove makroekonomske projekcije za svojo junijsko monetarno sejo. Ali pa morda, ob povišani inflaciji, računate na realizacijo ostrejšega scenarija, ki so ga vaši analitiki sicer pripravili že marca?

Za takšno oceno je zdaj še prezgodaj. Kot vedno naše junijske in decembrske projekcije pripravljajo strokovnjaki iz vseh centralnih bank Eurosistema. Naše ekipe intenzivno delajo na teh projekcijah. Upoštevali jih bomo na seji Sveta ECB 9. junija, ko bomo sprejeli odločitev o poteku denarne politike.

Kako realna je zdaj stagflacija v Evropi, kakšna so tveganja zanjo?

Stagflacija trenutno ni naš osnovni scenarij. Čeprav bi neobičajno velika negotovost lahko povzročila upočasnitev gospodarske rasti ob hkratni visoki inflaciji, sedanjih razmer ni mogoče primerjati s tistimi v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je gospodarska rast po prvem naftnem šoku dokaj močno upadla – za 8 odstotnih točk – inflacija pa je bila višja kot danes. Poleg tega so rast cen dodatno poganjala zvišanja plač, ki so bila sprejeta zaradi inflacije. Tega danes ne opažamo.

Bi se strinjali, da posledice agresije v Ukrajini postavljajo posebne izzive prav Evropi, ki je pri energentih bolj ranljiva kot ZDA ali Kitajska, če izpostavimo le glavne geopolitične igralce?

Izpad zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino je pokazal, kako ranljiva je Evropa na področju varnosti in trgovinske menjave. Nekatere od teh ranljivosti so se pokazale že med pandemijo. Naša ranljivost je najbolj izrazita na področju energetske varnosti, saj so države članice EU razmeroma močno odvisne od energentov iz Rusije. Leta 2020 je tako EU iz Rusije uvozila nekaj več kot 40 odstotkov vse dobave plina. To se je v zadnjem času izboljšalo.

Zadnji aprilski podatki Eurostata kažejo, da so pri letni stopnji inflaciji med članicami evrskega območja vse bolj opazne razlike. Povprečje evroobmočja znaša 7,5 odstotka – tu nekje je tudi Slovenija –, ob tem pa zdaj ocenjena letna inflacija v nekaterih članicah (recimo baltske države) že krepko presega 10 odstotkov. Se boste v ECB odzvali na morebitne asimetrične šoke, recimo s skupno stabilizacijsko funkcijo, ki bi blažila neenake ekonomske posledice vojne v Ukrajini na posamezne države članice?

Naloga Evropske centralne banke je ohranjati cenovno stabilnost v euroobmočju. Na ravni Evropske unije obstajajo predlogi za oblikovanje skupnih pobud, s katerimi bi preprečili nesorazmerno zviševanje cen energentov. A to so pobude, ki jih je treba obravnavati na vladni ravni: centralna banka pri tem nima veliko besede in ne more dosti prispevati.

ECB že skoraj 11 let ni dvignila svoje ključne obrestne mere. Zdaj je dvig obresti le vprašanje časa, finančna javnost pa ugiba, ali boste to storili julija, septembra ali decembra. Sam vas ne sprašujem po mesecu, pač pa o tistih okoliščinah, ki bi vas in kolege v ECB prepričale, da je ta poteza nujna. Kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi si v svetu ECB rekli, dobro, zdaj pa res prišel čas, da dvignemo obresti?

Imamo jasno določeno zaporedje dogodkov. Najprej moramo končati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Glede na prejete podatke pričakujem, da bi se neto nakupi morali končati v začetku tretjega četrtletja. Prilagoditve ključnih obrestnih mer ECB bodo potekale nekaj časa po koncu neto nakupov in bodo postopne. Prvo zvišanje obrestnih mer bo določil Svet ECB na podlagi prihodnje usmeritve, ki jo je sprejel, in v skladu s strateško zavezo, da bo inflacijo v srednjeročnem obdobju stabiliziral na ravni 2 odstotkov.

Kakšno obrestno politiko bo ECB vodila po prvem dvigu obrestnih mer? Samo zvišanje cene denarja verjetno ne bo dovolj za znižanje inflacije na ciljno raven približno dveh odstotkov, kot znaša simetrični cilj. Po nekaterih preteklih ocenah bi mu lahko približali proti koncu prihodnjega leta, po drugih šele v 2024. Kako časovno doseganje tega cilja vidite vi? Kateri dejavniki in tveganja bodo pri tem odločilni?

Namesto da bi vam dala serijo datumov in številk, se bom tukaj osredotočila na tri splošna načela, ki nas bodo vodila do cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju: puščamo si odprte vse možnosti, da se bomo lahko odzvali na različne scenarije v negotovih razmerah; napredovali bomo postopno, s čimer bodo naši ukrepi preudarni; delovali bomo fleksibilno, da bo transmisija sklepov o denarni politiki enakomerna v vseh delih euroobmočja.

Dvig obresti bo v kombinaciji z drugimi dejavniki povečal stroške zadolževanja držav, kar se sicer že dogaja. Je to lahko v prihodnje problem? Je evroobmočje zdaj bolj robustno, z več mehanizmi za morebitno pomoč državam v dolžniški stiski?

Euroobmočje je zdaj vsekakor bolj robustno, kot je bilo pred desetimi leti. Njegov ustroj je bil okrepljen na številnih področjih, denimo pri bančnem nadzoru, pomemben napredek pa je bil dosežen tudi pri vzpostavljanju bančne unije. Evropske države so se tudi enotno fiskalno odzvale na pandemijo ter pokazale solidarnost med pandemijo in ob ruski invaziji na Ukrajino.

V času finančne krize smo imeli v evrodeželi in tudi pri nas kar precej dela in javnih stroškov z reševanjem bank. Kako se v aktualnih razmerah povečanih tveganj znajdejo banke v evrskem območju?

Čeprav se bodo obeti glede kreditnega tveganja v bankah najverjetneje poslabšali zaradi posrednih posledic ruske vojne proti Ukrajini in ker se celotni finančni učinki pandemije COVID-19 še niso v celoti uresničili, je bančni sektor dobro pripravljen zahvaljujoč močni kapitalski in likvidnostni poziciji.

Količniki temeljnega kapitala so skoraj na najvišji ravni od takrat, ko je bila vzpostavljena bančna unija, banke pa imajo tudi obsežne likvidnostne blažilnike, ki so daleč nad zakonsko predpisanimi minimalnimi ravnmi. Med letom 2021 sta se izboljšali tudi kakovost aktive in dobičkonosnost bank, pri čemer je donosnost lastniškega kapitala dosegla najvišjo raven v zadnjih petih letih. Delež nedonosnih posojil se je še naprej zmanjševal in ob koncu leta 2021 znašal dobra 2%.

Nekateri menijo, da je vaš predhodnik, gospod Draghi, s svojo zgodovinsko izjavo, da bo ECB storila vse, kar bo potrebno, da ohrani evro, v času finančne krize morda celo preprečil razpad evrskega območja. Kaj ste pripravljeni storiti vi, da bi zaščitili evro ?

Kot varuhi eura smo brezpogojno zavezani našemu mandatu in enotni valuti. To smo dokazali vedno znova, ko so krize ogrožale celovitost naše denarne unije in s tem cenovno stabilnost. Zadnji primer te zavezanosti je naš celovit odziv na pandemijo.

Imate kot predsednica podporo v svetu ECB? Odločate soglasno?

Soglasje dosegamo s tem, da spoštujemo drug drugega, prisluhnemo vsem stališčem in sprejemamo kompromise. Zelo skrbim, da lahko vsakdo izrazi svoje mnenje, saj je napredek, ki prevede do najboljšega rezultata, mogoče doseči samo tako, da se izrazijo različna stališča. Spomladi leta 2020 je bila situacija doslej brez primere, saj so nam samo šest mesecev potem, ko sem nastopila predsedniško funkcijo, zdravstveni ukrepi zaradi pandemije onemogočili, da bi se fizično sestajali v isti sejni sobi. Pa smo kljub temu prenovili strategijo denarne politike, soglasno potrdili novo strategijo in sprejeli pomembne sklepe – dostikrat v dokaj neobičajnih prostorih, kot na primer marca 2020, ko smo odločitev o urgentnih ukrepih ob pandemiji sprejeli za mojo kuhinjsko mizo. Mislim, da se vsi strinjajo, da bi bile gospodarske posledice pandemije brez teh posegov dosti hujše.

Kot je videti, ste po sili razmer tudi krizna menedžerka. Svoj položaj ste nastopili nekaj mesecev pred začetkom pandemije in ste takoj ukrepali z obsežnim paketom pomoči (PEPP), ki se izteka. In ko se je že zdelo, da pandemija počasi izgublja zamah, je nastopila vojna v Ukrajini, s posledicami, ki spet pomenijo, da vaše delo ni »business as usual«. Vam je bilo kdaj težko na tej funkciji?

Krize so bile dostikrat sestavni del mojega vsakodnevnega življenja: v vlogi francoske finančne ministrice – v času finančne krize v letih 2007 in 2008 – in nato v Mednarodnem denarnem skladu, kjer sem veliko sodelovala z evropskimi oblastmi na temo državne dolžniške krize. Ena od značilnosti evropskega projekta je, da se Evropa v časih krize pogostokrat okrepi, in pandemija je to znova potrdila. V odziv na COVID-19 so države v Evropski uniji prvič izkazale veliko javnofinančno solidarnost. Kar zadeva vojno, ta v bistvu potrjuje veljavnost evropskega projekta in pomen začetnih členov v Pogodbi o Evropski uniji: Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. (...) Cilj Unije je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov.

Poglejva še Slovenijo, kamor prihajate na obisk v prihodnjih dneh. Kako dobrih 15 let po prevzemu evra pri nas vidite ekonomski razvoj in kondicijo naše države?

Zelo se veselim obiska v Sloveniji naslednji teden in praznovanja 30. obletnice Banke Slovenije. Polovico od teh 30 let je Banka Slovenije delovala kot članica Eurosistema, saj je Slovenija pred 15 leti uvedla euro. Skoraj devet od desetih Slovencev podpira »evropsko ekonomsko in monetarno unijo z eurom kot enotno valuto«. Seveda bi lahko vse večja globalna negotovost zaradi vojne v Ukrajini zavrla gospodarsko aktivnost v prihodnosti, tudi v Sloveniji. Vendar vem, da bom čez nekaj dni prišla v dinamično državo, ki ima stopnjo rasti, ki ostaja precej nad povprečjem euroobmočja in je leta 2021 presegla pričakovanja, precej nižjo stopnjo brezposelnosti od povprečja euroobmočja ter javnofinančni položaj, ki se je leta 2021 opazno izboljšal.

Tudi v naši državi smo imeli, tako kot v vaši domovini Franciji, 24. aprila volitve, le da parlamentarne. Po napovedih bo kmalu sestavljena nova vlada. Bi ji, morda tako vsem drugim vladam v evroomočju kaj priporočili, kako naj naslovi inflacijo in zaščiti ljudi?

Parlamentarne volitve so bile pred kratkim in vlada še ni sestavljena. Zato se bom v tej zvezi vzdržala vsakršnih nasvetov. Kot splošno načelo pa so na sedanji točki pomembni ciljno usmerjeni ukrepi, osredotočeni na najbolj ranljive skupine prebivalstva.

In še to: Slovence, podobno kot druge Evropejce in mnoge ljudi po svetu na eni strani skrbi, da se bodo posojila podražila in na drugi strani, kaj bo z njihovimi prihranki in življenjskim standardom v razmerah povišane inflacije. Kaj bi jim odgovorili kot varuhinja evra?

Odgovorila bi jim, da lahko računajo na Evropsko centralno banko in mojo trdno odločenost, da bom zaščitila cenovno stabilnost.