European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
Christine Lagarde
The President of the European Central Bank
Paschal Donohoe
President of the Eurogroup
Roberta Metsola
President of the European Parliament
Charles Michel
President of the European Council
Ursula von der Leyen
President of the European Commission
  • BLOG ECB

25 let eura: pomembno je, da v svetu, ki se ves čas spreminja, ostajamo enotni

30. december 2023

Paschal Donohoe (predsednik Euroskupine), Christine Lagarde (predsednica Evropske centralne banke), Roberta Metsola (predsednica Evropskega parlamenta) Charles Michel (predsednik Evropskega sveta) in Ursula von der Leyen (predsednica Evropske komisije)

Pred 25 leti, 1. januarja 1999, je euro postal enotna valuta v 11 državah članicah EU. Zdaj dobro služi gospodarstvu in poenostavlja življenje 350 milijonom ljudi v 20 državah.

Glavni razlog za Evropo je vedno bilo reševanje težav, ki jim države ne bi bile kos same. Po drugi svetovni vojni so vizionarski voditelji spoznali, da je združevanje gospodarstev edini način za zagotovitev miru na naši celini. In združena Evropa bi sčasoma potrebovala enotno valuto, da bi lahko v celoti izkoristili gospodarske koristi, ki jih prinaša ta mirovna dividenda.

Konec osemdesetih let, ko je Evropa naredila nove korake za poglobitev enotnega trga, so sanje o enotni valuti postale projekt. In pred 25 leti – 1. januarja 1999 – je ta projekt postal realnost. Danes je euro nepogrešljiv del našega vsakdana, saj nam poenostavlja življenje, zagotavlja stabilnost in krepi našo suverenost.

Evropskim državljanom je euro poenostavil življenje, saj lahko brez težav primerjamo cene, trgujemo in potujemo. Zagotavlja nam stabilnost in je v več zaporednih krizah zaščitil našo gospodarsko rast in delovna mesta. In s tem, ko je postal druga najpomembnejša valuta na svetu, je okrepil našo suverenost v nemirnem svetu. Zato ne preseneča, da se je euroobmočje od ustanovitve povečalo z 11 na 20 držav.

V teh letih so se pojavili veliki izzivi in celo vprašanja o sami prihodnosti eura. Toda vsakič smo našli prave odgovore. Tako smo denimo v odziv na svetovno finančno krizo in državno dolžniško krizo vzpostavili varovalne mehanizme, kot sta poenoten sistem bančnega nadzora in reševanja ali Evropski mehanizem za stabilnost. Enotno valuto danes podpira skoraj rekordno število ljudi v euroobmočju.

Vendar pa naše delo še ni končano. Kajti danes stojimo pred novimi izzivi, ki jih posamezne države ne morejo rešiti same – in ljudje se za odgovore obračajo k Evropi.

Soočamo se z vedno večjimi geopolitičnimi napetostmi, vključno z rusko nezakonito vojno proti Ukrajini, ki terjajo pogumne kolektivne odločitve. Spopadamo se s čedalje hujšo podnebno krizo, ki jo zares lahko rešimo samo s skupnimi močmi, kajti izpusti ogljika se ne ustavijo na državnih mejah. In energetske in industrijske politike v drugih delih sveta postavljajo našo konkurenčnost pred izzive, kakršnih v zgodovini še nismo imeli.

To pomeni, da so področja, kot so obramba ali zeleni in digitalni prehod, postala pereča vprašanja skupnega interesa. Enako velja tudi za to, kako bomo financirali gigantske naložbe, ki so potrebne, da razogljičimo naše gospodarstvo, povečamo varnost dobavnih verig in razvijamo nove tehnologije. Samo za zeleni prehod bodo v EU vsako leto do leta 2030 potrebne naložbe v višini 620 milijard EUR.

Rešitve morajo upoštevati velike razsežnosti, ki jih omogoča evropsko sodelovanje. Vzpostaviti moramo pravo unijo kapitalskih trgov, ki se razteza čez vso evropsko celino, da bi mobilizirali zasebno financiranje. Uporabiti moramo evropska orodja in politike, da bi povečali našo konkurenčnost in varnost, na primer tako, da s prenovljenimi fiskalnimi pravili in trdnejšo bančno unijo okrepimo obstoječe strukture. In enotno valuto samo moramo pripraviti na digitalno dobo s tem, da postavimo temelje za morebitni digitalni euro, ki bi dopolnjeval gotovino.

Hkrati moramo spričo dejstva, da se trenutno več držav pripravlja na vstop v EU, ostati sposobni, da odločno ukrepamo. Širitev in poglabljanje se med seboj ne izključujeta. Vendar pa bo zaradi širitve morda treba spremeniti način, kako je EU organizirana.

Ljudje v Evropi se zavedajo, da se svet spreminja. In razumejo, da je v enotnosti moč. Približno dve tretjini Evropejcev je prepričanih, da je EU trdnjava stabilnosti. Pokažimo jim torej, da Evropa lahko obvladuje te spremembe in da lahko izpolni njihova pričakovanja.

Za to pa bomo morali pokazati smelost in vztrajnost – enake lastnosti, kot so jih utelešali ustanovitelji evropskega projekta. Prav tako bo treba priznati, da vseh ciljev ni mogoče doseči takoj. Nauk evropskega povezovanja je prav v tem, da moramo narediti potrebne korake takrat, ko pride zanje pravi trenutek. Drugi koraki bodo sledili, ko bo čas zrel.

Kot je nekoč dejal francoski pisatelj Anatole France: »Da bi dosegli velike stvari, moramo ne samo delovati, ampak tudi sanjati, ne samo načrtovati, ampak tudi verjeti.« V prvih 25 letih svojega obstoja je euro pokazal, kako uspešne so lahko sanje. A ker se svet okrog nas ves čas spreminja, naše delovanje potrjuje, da združena Evropa lahko ponudi odgovore, ki jih Evropejci in svet potrebujejo.

Ta prispevek na blogu ECB je bil objavljen kot mnenjski članek v medijih 20 vseh držav euroobmočja.

Obiščite blog ECB in se naročite na prihodnje objave.