European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Zvišali smo obrestne mere. Kaj to pomeni za vas?

21. julij 2022

Zviševanje obrestnih mer nam pomaga ponovno znižati inflacijo.

Svet ECB je obrestne mere zvišal prvič po 11 letih in jih bo v prihodnjih mesecih verjetno še zviševal.

Zakaj smo zvišali obrestne mere?

Smo centralna banka za euro in naš mandat je ohranjati cenovno stabilnost. Kadar se cene v našem gospodarstvu zvišujejo prehitro – torej kadar je inflacija previsoka – zviševanje obrestnih mer prispeva k temu, da se inflacija spet zniža na 2-odstotno ciljno raven v srednjeročnem obdobju.

Inflacija ljudem otežuje življenje. Mnoge skrbi, da se ne bo več znižala. ECB ta pričakovanja glede inflacije spremlja. Zato smo zvišali obrestne mere: s tem sporočamo, da ne bomo dovolili, da inflacija ostane nad 2%. To bo pomagalo znižati inflacijska pričakovanja.

Kaj so obrestne mere?

Obrestne mere so stroški izposojanja denarja (včasih rečemo, da so obrestne mere »cena denarja«). Če želite pri banki vzeti posojilo, se morate najprej dogovoriti za obrestno mero, ki je navadno letna obrestna mera. Recimo, da si izposodite 10.000 EUR po 3-odstotni letni obrestni meri. To pomeni, da boste morali banki poleg odplačevanja obrokov za posojilo letno plačati še 300 EUR. Torej je obrestna mera v bistvu to, kar vam banka zaračuna, ker vam je posodila denar.

To deluje tudi v obratni smeri. Obresti so denar, ki vam ga banka plača za vaše prihranke, tj. ko si banka denar »izposodi« od vas. Na primer, če boste na varčevalni račun položili 1.000 EUR po 2-odstotni letni obrestni meri, boste na koncu leta dobili 20 EUR obresti.

Kaj povzroča spremembe obrestnih mer?

Obrestne mere, ki jih banke nudijo ljudem in podjetjem, se navadno spreminjajo skupaj z obrestnimi merami, ki jih določa ECB, vendar pa nanje vplivajo tudi drugi dejavniki. V tržnem gospodarstvu, kakršno je euroobmočje, na obrestne mere vplivata tudi povpraševanja po kreditih in njihova ponudba. Povedano drugače, koliko podjetja in ljudje želijo trošiti in vlagati ter koliko denarja je na voljo.

Pojasnjujemo: Kaj je denar?

Gre za podoben pojav kot pri drugih proizvodih ali storitvah. Če na primer veliko ljudi želi kupiti kruh, vendar ga ni dovolj na voljo, se cena zviša.

Enako velja za obrestne mere: kadar podjetja in ljudje želijo trošiti in vlagati, vendar ne morejo zlahka dobiti dovolj denarja, se obrestne mere navadno zvišajo, ker je na voljo manj denarja. Povedano drugače, zadolževanje postane dražje. Če je obratno in ljudje veliko denarja hranijo na banki, je gospodarstvo preplavljeno z denarjem – kar se pogosto imenuje likvidnost – zato so obrestne mere navadno nizke.

Kakšno vlogo ima ECB?

ECB je centralna banka za euro. Ne določa obrestnih mer, ki jih plačujete za posojilo ali prejemate za bančno vlogo. Vendar pa nanje vpliva.

Kakšno vlogo ima ECB? Kakšno vlogo ima ECB?

ECB določa t.i. ključne obrestne mere oziroma obrestne mere »denarne politike«. Gre za obrestne mere, ki jih nudimo bankam, ki si želijo od nas izposoditi denar, in obrestne mere za elektronski denar, ki ga banke hranijo pri nas čez noč.

Kadar spremenimo ključne obrestne mere, se to v večji ali manjši meri odraža v celotnem gospodarstvu, vključno z bančnimi posojili, posojili na trgu, hipotekami, obrestnimi merami za bančne vloge in drugimi naložbenimi instrumenti.

Svet ECB o ključnih obrestnih merah odloča približno vsakih šest tednov.

Kako ključne obrestne mere vplivajo na inflacijo?

Če je v normalnih razmerah inflacija previsoka zaradi prevelikega povpraševanja ob premalo proizvodih in storitvah, lahko zvišamo obrestne mere, zato postane zadolževanje dražje. S tem se gospodarstvo ohladi, inflacijska pričakovanja umirijo in inflacija zniža.

Če je inflacija prenizka – kakor je bilo dolgo časa – lahko znižamo obrestne mere in pocenimo zadolževanje ter tako spodbujamo naložbe in povpraševanje.

Pojasnjujemo: Zakaj je pomembno, da so cene stabilne?

Od ruske invazije na Ukrajino se soočamo z razmerami, v katerih je inflacija previsoka, vendar se gospodarstvo upočasnjuje. Zaradi vojne so se cene precej zvišale, predvsem za energente in hrano. Številna podjetja poleg tega vse težje dobijo material, rezervne dele in delavce, ki jih potrebujejo za proizvodnjo, kar še zaostruje probleme, ki so jih zaradi pandemije že imela.

Samo zvišanje obrestnih mer vseh teh problemov ne bo rešilo. Višje obrestne mere ne bodo pocenile uvoženih energentov, napolnile praznih polic v trgovinah z živili ali dostavile polprevodnikov proizvajalcem avtomobilov.

Višje obrestne mere znižujejo inflacijska pričakovanja.

Vendar pa bodo znižale inflacijska pričakovanja. Če bodo ljudje in podjetja menili, da bo visoka inflacija postala stalnica, bodo delavci verjetno zahtevali višje plače, delodajalci pa bi lahko zvišali svoje cene. To se pogosto imenuje plačno-cenovna spirala. Da bi takšno spiralo preprečili, bomo še naprej zviševali obrestne mere – in s tem dražili zadolževanje in bolj nagrajevali prihranke. Poskrbeli bomo, da bodo podjetja, delavci in vlagatelji prepričani, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju znižala na 2%. Ne bomo dovolili, da bi se pričakovanja o višji inflaciji zakoreninila.