TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB,
Frankfurtu na Majni, 26. julij 2018

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 30 milijard EUR do konca septembra 2018. Pričakujemo, da bomo po septembru 2018 – če bodo takratni podatki potrjevali srednjeročne inflacijske obete – zmanjšali mesečno raven neto nakupov na 15 milijard EUR do decembra 2018, zatem pa neto nakupe zaključili. Glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, nameravamo ponovno investirati še daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno za vzdrževanje ugodnih likvidnostnih razmer in za zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko.

Čeprav še vedno obstajajo velike negotovosti, povezane zlasti s svetovno trgovinsko menjavo, je iz informacij, ki so postale dostopne od naše zadnje seje o denarni politiki, razvidno, da gospodarska rast v euroobmočju ostaja trdna in široko osnovana. Osnovni zagon gospodarstva utrjuje naše prepričanje, da se bo v prihodnjem obdobju inflacija še naprej vzdržno približevala ciljni ravni, in sicer tudi potem, ko se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev postopno končali. Vseeno so še vedno potrebne velike spodbude s strani denarne politike, da se bodo domači cenovni pritiski še naprej krepili in v srednjeročnem obdobju podpirali gibanja skupne inflacije. Ta podpora se bo še naprej zagotavljala z neto nakupi vrednostnih papirjev do konca letošnjega leta, z velikim obsegom kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem zapadlih glavnic, pa tudi z razširjeno prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer. Svet ECB ostaja v vsakem primeru pripravljen, da po potrebi ustrezno prilagodi katerega koli od instrumentov, tako da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja Sveta ECB.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Medčetrtletna realna rast BDP v euroobmočju se je v prvem četrtletju 2018 upočasnila na 0,4%, potem ko je v prejšnjih treh četrtletjih znašala 0,7%. Ta upočasnitev odraža umik z zelo visokih stopenj rasti v letu 2017 in je predvsem posledica manjšega prispevka prej zelo močne zunanjetrgovinske menjave, pa tudi povečanja negotovosti in nekaterih začasnih dejavnikov na strani ponudbe v domačem in svetovnem okolju. Najnovejši gospodarski kazalniki in anketni rezultati so se stabilizirali in še naprej napovedujejo močno in široko osnovano gospodarsko rast, v skladu z junijskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje. Naši ukrepi denarne politike, ki omogočajo lažje razdolževanje, še naprej podpirajo domače povpraševanje. Nadaljnja rast zaposlenosti, ki je deloma posledica preteklih reform na trgu dela, in naraščanje premoženja gospodinjstev, spodbujata zasebno potrošnjo. Podjetniške investicije se krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, vse večje dobičkonosnosti podjetij in stabilnega povpraševanja. Rast stanovanjskih naložb ostaja močna. Poleg tega se bo predvidoma povsod še naprej krepilo svetovno povpraševanje, kar bo podpiralo izvoz euroobmočja.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, je še vedno mogoče oceniti kot približno uravnotežena. Negotovosti, povezane z svetovnimi dejavniki, zlasti z grožnjo protekcionizma, ostajajo velike. Poleg tega je treba še naprej spremljati tveganje, ki izhaja iz vztrajno povišane volatilnosti na finančnih trgih.

Medletna inflacija v euroobmočju , merjena z indeksom HICP, se je z majskih 1,9% v juniju 2018 zvišala na 2,0%, k čemur je največ prispevala višja inflacija v skupinah energentov in hrane. Glede na sedanje terminske cene nafte se bo medletna stopnja skupne inflacije v preostanku leta najverjetneje gibala približno na sedanji ravni. Merila osnovne inflacije ostajajo pretežno umirjena, vseeno pa se vzpenjajo z nizkih ravni v prejšnjih obdobjih. Zaradi vse večje izkoriščenosti zmogljivosti in zmanjševanja ponudbe na trgu dela se domači stroškovni pritiski krepijo in širijo. Negotovost, ki spremlja inflacijske obete, se zmanjšuje. Kar zadeva prihodnja gibanja, se bo osnovna inflacija proti koncu leta predvidoma okrepila in zatem v srednjeročnem obdobju postopno naraščala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike, nadaljnja gospodarska rast, zmanjševanje neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti in hitrejša rast plač.

Kot je pokazala denarna analiza, se je rast širokega denarja (M3) junija 2018 povečala na 4,4%, potem ko je v maju znašala 4,0%. Na rast M3 še naprej spodbudno vplivajo učinki ukrepov denarne politike ECB in nizki oportunitetni stroški imetja najbolj likvidnih depozitov. K rasti širokega denarja je še naprej največ prispeval ožji denarni agregat M1.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga opažamo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je junija 2018 zvišala na 4,1%, potem ko je mesec prej znašala 3,7%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala nespremenjena na ravni 2,9%. Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za drugo četrtletje 2018, rast posojil še naprej poganjata zniževanje kreditnih standardov in vse večje povpraševanje po vseh kategorijah posojil.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo k izboljševanju pogojev za dolgoročnejšo gospodarsko rast in k zmanjšanju ranljivosti bolj odločno prispevati politike na drugih področjih. Države euroobmočja morajo bistveno pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi lahko povečale svojo odpornost, zmanjšale strukturno brezposelnost, zvišale produktivnost ter izboljšale možnosti za hitrejšo gospodarsko rast. Kar zadeva javnofinančne politike, morajo države izkoristiti sedanjo široko osnovano gospodarsko rast, da obnovijo javnofinančne rezerve. To je zlasti pomembno v državah, ki imajo še vedno velik javni dolg. Za vse pa bi bilo koristno, če bi okrepile prizadevanja za takšno sestavo javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in enotno. Boljše delovanje ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB poziva k izvajanju specifičnih in odločnih ukrepov za dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije