TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 11. marec 2021

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Medtem ko se bodo splošne gospodarske razmere v letu 2021 predvidoma izboljšale, gospodarske obete v bližnji prihodnosti še vedno spremlja negotovost, povezana predvsem z dinamiko pandemije in hitrostjo cepljenja. Gospodarsko aktivnost v euroobmočju in po svetu spodbujajo odboj v svetovnem povpraševanju in dodatni javnofinančni ukrepi. Kratkoročno pa gospodarsko aktivnost v euroobmočju zavirajo vztrajno visoke stopnje okužb s koronavirusom (COVID-19), širitev mutacij virusa ter s tem povezano podaljševanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov. Kar zadeva prihodnje obdobje, izvajanje cepljenja skupaj s predvidenim postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov utrjuje pričakovanje o močnem odboju gospodarske aktivnosti tekom leta 2021. Inflacija se je v zadnjih mesecih zvišala predvsem zaradi nekaterih začasnih dejavnikov in povišanja inflacije v skupini energentov. Obenem ostajajo temeljni cenovni pritiski oslabljeni v okolju šibkega povpraševanja ter precejšnjih prostih zmogljivosti na trgu dela in trgu proizvodov. Naše najnovejše projekcije predvidevajo postopno povečevanje temeljnih inflacijskih pritiskov, vendar obenem potrjujejo, da ostajajo srednjeročni inflacijski obeti večinoma nespremenjeni v primerjavi s projekcijami iz decembra 2020 ter pod ciljno ravnijo inflacije.

V takšnih okoliščinah je ohranjanje ugodnih pogojev financiranja v času pandemije še vedno ključnega pomena. Pogoje financiranja določa celosten in večplasten sklop kazalnikov, ki se raztezajo čez celotno transmisijsko verigo denarne politike, tj. od netveganih obrestnih mer in donosnosti državnih obveznic do donosnosti podjetniških obveznic in bančnih kreditnih pogojev. Tržne obrestne mere so se od začetka leta zvišale, kar predstavlja tveganje za širše pogoje financiranja. Banke uporabljajo netvegane obrestne mere in donosnost državnih obveznic kot glavne reference pri določanju kreditnih pogojev. Če je zviševanje tržnih obrestnih mer veliko in vztrajno, bi brez interveniranja lahko privedlo do prezgodnjega zaostrovanja pogojev financiranja za vse gospodarske sektorje. To ni zaželeno v času, ko je ohranjanje ugodnih pogojev financiranja še vedno potrebno, da bi se zmanjšala negotovost in spodbudilo zaupanje, kar bo po drugi strani podprlo gospodarsko aktivnost in zaščitilo srednjeročno cenovno stabilnost.

V takšnih okoliščinah je Svet ECB sprejel naslednje sklepe:

Prvič, neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR bomo še naprej izvajali vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Na podlagi skupne ocene pogojev financiranja in inflacijskih obetov Svet ECB pričakuje, da se bodo nakupi v okviru programa PEPP v naslednjem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.

Nakupe bomo izvajali fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da preprečimo zaostrovanje pogojev financiranja, ki ni skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej spodbujala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega nakupov v času izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Podobno je mogoče obseg nakupov kalibrirati na novo, če bi bilo potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo prispevali k preprečitvi negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, bomo ponovno investirali še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Drugič, neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Še vedno pričakujemo, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, končali pa se bodo, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Prav tako nameravamo še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bomo začeli dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Tretjič, Svet ECB je sklenil, da pusti ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Obsežno likvidnost bomo še naprej zagotavljali z operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Ohranjanje ugodnih pogojev financiranja v času pandemije za vse gospodarske sektorje je ključnega pomena, da podpremo gospodarsko aktivnost in zaščitimo srednjeročno cenovno stabilnost. Tudi v prihodnje bomo spremljali gibanje deviznega tečaja z vidika možnih posledic za srednjeročne inflacijske obete. Pripravljeni smo, da po potrebi prilagodimo vse instrumente, s čimer bomo zagotovili, da se bo v skladu z zavezanostjo simetriji inflacija vzdržno gibala v smeri cilja.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Po močnem odboju rasti v tretjem četrtletju 2020 se je BDP v euroobmočju v zadnjem četrtletju realno zmanjšal za 0,7%. V celotnem letu 2020 se je BDP po ocenah realno skrčil za 6,6%, pri čemer je bila raven gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju za 4,9% nižja od ravni pred pandemijo ob koncu leta 2019.

Najnovejši ekonomski podatki, ankete in visokofrekvenčni kazalniki nakazujejo nadaljevanje šibkih gospodarskih gibanj v prvem četrtletju 2021, k čemur prispevajo vztrajnost pandemije in s tem povezani zajezitveni ukrepi. Zato se bo realni BDP v prvem četrtletju tega leta verjetno zopet skrčil.

Gospodarska gibanja so v posameznih državah in sektorjih še naprej različna, pri čemer omejitve socialnih stikov in gibanja močneje negativno vplivajo na storitve kot na industrijski sektor, ki okreva hitreje. Čeprav javnofinančni ukrepi podpirajo gospodinjstva in podjetja, potrošniki ostajajo previdni zaradi pandemije in njenih možnih vplivov na zaposlenost in dohodke. Poleg tega šibke bilance podjetij in povišana negotovost glede gospodarskih obetov še vedno zavirajo podjetniške naložbe.

Kar zadeva prihodnje obdobje, izvajanje cepljenja skupaj s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov – če izključimo nadaljnja negativna gibanja v zvezi s pandemijo – utrjuje pričakovanje o močnem odboju gospodarske aktivnosti tekom leta 2021. V srednjeročnem obdobju naj bi k okrevanju gospodarstva v euroobmočju prispevali ugodni pogoji financiranja, ekspanzivno naravnana javnofinančna politika in okrevanje povpraševanja, ko bodo zajezitveni ukrepi postopoma odpravljeni.

Takšno oceno v splošnem kaže tudi osnovni scenarij v makroekonomskih projekcijah za euroobmočje, ki so jih marca 2021 pripravili strokovnjaki ECB. Projekcije predvidevajo, da bo medletna realna rast BDP znašala 4,0% v letu 2021, 4,1% v letu 2022 in 2,1% v letu 2023. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so obeti glede gospodarske aktivnosti večinoma nespremenjeni.

Gledano v celoti so postala tveganja, ki spremljajo srednjeročne gospodarske obete v euroobmočju, bolj uravnotežena, čeprav v bližnji prihodnosti ostajajo tveganja usmerjena navzdol. Po eni strani so boljši obeti glede svetovnega povpraševanja, ki jih poganjajo velike javnofinančne spodbude, in napredek pri cepljenju spodbudni. Po drugi strani pa so nadaljevanje pandemije skupaj s širitvijo mutacij virusa ter posledice za gospodarske in finančne razmere še naprej vir navzdol usmerjenih tveganj.

Medletna inflacija v euroobmočju se je strmo povečala z –0,3% v decembru na 0,9% v januarju in februarju. K okrepitvi skupne inflacije so prispevali številni specifični dejavniki, med katerimi so konec obdobja začasno znižanega DDV v Nemčiji, prestavljeno obdobje razprodaj v nekaterih državah v euroobmočju ter vpliv, ki so ga imeli večji popravki uteži v indeksu HICP za leto 2021 od običajnih, kakor tudi višja inflacija v skupini energentov. Sodeč po sedanjih terminskih cenah nafte se bo skupna inflacija v prihodnjih mesecih verjetno zvišala, vendar je tekom celotnega leta pričakovana določena volatilnost zaradi spremenljive dinamike dejavnikov, ki trenutno zvišujejo inflacijo. Ti dejavniki bodo na začetku naslednjega leta predvidoma izginili iz medletne stopnje inflacije. Temeljni cenovni pritiski se bodo po pričakovanjih letos nekoliko okrepili zaradi trenutnih omejitev v ponudbi in okrevanja domačega povpraševanja, vendar bodo pritiski na splošno ostali oslabljeni, med drugim tudi zaradi nizkih plačnih pritiskov in pretekle apreciacije eura. Ko bo zaviralni vpliv pandemije popustil, bo zmanjšanje velikih neizkoriščenih gospodarskih zmogljivosti ob podpori spodbujevalne javnofinančne in denarne politike prispevalo k postopnemu zviševanju inflacije v srednjeročnem obdobju. Anketna merila in tržni kazalniki dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj ostajajo na oslabljenih ravneh, čeprav se tržni kazalniki še naprej postopoma zvišujejo.

Takšno oceno v splošnem kaže tudi osnovni scenarij v makroekonomskih projekcijah za euroobmočje, ki so jih marca 2021 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija znašala 1,5% v letu 2021, 1,2% v letu 2022 in 1,4% v letu 2023. V primerjavi z decembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili inflacijski obeti za leti 2021 in 2022 popravljeni navzgor, in sicer predvsem zaradi začasnih dejavnikov in višje inflacije v skupini energentov, medtem ko za leto 2023 ostajajo nespremenjeni.

Kot kaže denarna analiza, je medletna stopnja rasti širokega denarja (M3) januarja 2021 dosegla 12,5%, potem ko je decembra 2020 znašala 12,4%, novembra pa 11,0%. K močni rasti denarja še naprej prispevajo nadaljnji Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev, ki so ostali največji vir ustvarjanja denarja. Ožji denarni agregat M1 je še naprej največ prispeval k rasti širokega denarja, kar je skladno s še vedno povečanim zanimanjem za likvidnost v nedenarnem sektorju in z nizkimi oportunitetnimi stroški imetja najlikvidnejših oblik denarja.

Gibanja posojil zasebnemu sektorju sta zaznamovala nekoliko manjši obseg posojanja nefinančnim družbam in vztrajno nadaljevanje posojanja gospodinjstvom. Mesečni tok posojil nefinančnim družbam se je še naprej umirjal, kar se nadaljuje že od konca poletja. Obenem je medletna stopnja rasti ostala večinoma nespremenjena na ravni 7,0% (po 7,1-odstotni rasti v decembru), kar še vedno odraža zelo močan porast posojil v prvi polovici leta. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom je januarja ostala približno nespremenjen na ravni 3,0% (po 3,1-odstotni rasti v decembru) ob solidnem pozitivnem mesečnem toku.

Gledano v celoti ostajajo naši ukrepi – skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele vlade posameznih držav in druge evropske institucije – še naprej ključni pri zagotavljanju ugodnih pogojev bančnega posojanja in dostopa do financiranja, zlasti za tiste, ki jih je pandemija najbolj prizadela.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je za podporo gospodarski aktivnosti in zanesljivo srednjeročno približevanje inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Kar zadeva javnofinančne politike, je spričo silovitega krčenja gospodarstva euroobmočja še naprej ključnega pomena, da države izvajajo javnofinančne politike, ki so ambiciozne in medsebojno usklajene. Zaradi šibkega povpraševanja podjetij in gospodinjstev, ki je povezano z nadaljevanjem pandemije in zajezitvenimi ukrepi, bi se morala podpora s strani nacionalnih javnofinančnih politik nadaljevati. Kljub temu morajo javnofinančni ukrepi, sprejeti v odziv na izredne razmere ob pandemiji, ostati čim bolj začasni in ciljno usmerjeni, da bi učinkovito zmanjšali ranljivosti in spodbujali hitro okrevanje. Pomembno finančno podporo zagotavljajo tri varnostne mreže, ki jih je Evropski svet odobril za delavce, podjetja in države.

Svet ECB priznava ključno vlogo svežnja »EU naslednje generacije« in poudarja, da mora ta brez odlašanja postati operativen. Države članice poziva, da pravočasno ratificirajo sklep o lastnih virih, nemudoma dokončajo svoje načrte za okrevanje in odpornost ter da sredstva uporabijo za produktivne oblike javne potrošnje, ki jo spremljajo strukturne politike za povečanje produktivnosti. To bo programu »EU naslednje generacije« omogočilo, da prispeva k hitrejšemu, močnejšemu in enakomernejšemu okrevanju, s čimer bi se povečala gospodarska odpornost in sposobnost gospodarstev držav članic za rast, kar bi povečalo tudi učinkovitost denarne politike v euroobmočju. Takšne strukturne politike so posebej pomembne za reševanje dolgotrajnih strukturnih in institucionalnih slabosti ter za pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.