Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Dobrodošlica euru, slovo tolarju

Govor Joséja Manuela Gonzáleza-Párama,(José Manuel González-Páramo)člana Izvršilnega odbora Evropske centralne banke,€ konferenca – sekcija:»Euro in širša javnost«Ljubljana, 15. januar 2007

Uvod

Spoštovane gospe in gospodje!

Danes smo zbrani tu, da bi pozdravili euro in se poslovili od tolarja, saj je bilo včeraj uradno zaključeno obdobje dvojnega obtoka v Sloveniji. Toda naj najprej izrazim svoje veliko zadovoljstvo, da sem tu na konferenci v Ljubljani in proslavljam z vami. To je zares zgodovinski dogodek za Slovenijo in druge države euroobmočja.

Ko govorimo o tako široki temi, kot je »euro in širša javnost«, gotovo najprej pomislimo na fizično uvedbo eura. Kot so že omenili prejšnji govorniki, lahko zamenjavo gotovine v euro v Sloveniji, sodeč po prejšnjih dveh tednih, resnično štejemo za uspeh. Dolga veriga dogodkov in cel sklop dejavnosti je utrlo pot hitri in uspešni uvedbi nove valute. V prvem delu svojega današnjega govora bi rad spregovoril o logističnih vidikih zamenjave. Rad bi na kratko predstavil tudi informacijsko kampanjo, ki je Slovence pripravila na euro in je spremljala uvedbo eurobankovcev in eurokovancev. Glede na prejšnje izkušnje pa so ljudje gotovo zaskrbljeni tudi o učinkih zamenjave gotovine na cene. Na to temo se bom vrnil kasneje, ko bom predstavil ocene o učinku zamenjave gotovine v letu 2002 kakor tudi novejša gibanja na področju pričakovane, občutene in dejanske inflacije v Sloveniji pred uvedbo eura.

Logistika zamenjave gotovine v euro v Sloveniji

Najprej bi rad primerjal glavne logistične vidike med zamenjavo gotovine v euro v Sloveniji in zamenjavo v letu 2002.

Za zagotovitev nemotenega prehoda je bilo treba logistiko organizirati dovolj zgodaj, da bi imele vse vpletene strani dovolj časa, da zagotovijo najširšo razpoložljivost eurogotovine. Za zamenjavo gotovine leta 2002 so nekatere nacionalne centralne banke začele zagotavljati potrebno količino eurobankovcev že tri leta pred uvedbo. V nasprotju z njimi si je Banka Slovenije eurobankovce, potrebne za zamenjavo, izposodila iz zalog Eurosistema. Ta scenarij je bil najbolj primeren za začetno preskrbo bankovcev glede na to, da je bil čas med odločitvijo o odpravi odstopanja, tj. formalno odločitvijo o uvedbi eura v Sloveniji, in dejansko uvedbo valute zelo kratek. Iz geografskih in logističnih razlogov je fizično dostavo bankovcev v imenu Eurosistema in na podlagi dvostranskega sporazuma izvedla Oesterreichische Nationalbank. Banka Slovenije bo »izposojene« bankovce odplačala v okviru načrta izdelave bankovcev za leto 2008. Za izdelavo slovenskih eurokovancev, ki imajo podobno kot druge države euroobmočja svojo nacionalno stran, pa je bila z javnim razpisom pogodba sklenjena s finsko kovnico Mint of Finland.

Kot pri zamenjavi gotovine leta 2002 sta bila ključna dejavnika za uspešno uvedbo eura v Sloveniji preddobava in posredna preddobava bankovcev in kovancev bankam in drugim profesionalnim ciljnim skupinam (npr. trgovcem na drobno, varnostnim podjetjem za prevoz gotovine in sektorju prodajnih avtomatov na gotovino). Da bi te strani spodbudili k sodelovanju, je dogovor vključeval tudi odloženo bremenitev protivrednosti.

Obdobje za preddobavo kovancev in bankovcev je trajalo približno dva meseca[1] oziroma približno en mesec,[2] kar je bilo potrebno za zagotovitev zadostne količine gotovine po 1. januarju 2007 ter za učinkovit prevoz in logistiko.

Do konca leta 2006 je Banka Slovenije bankam preddobavila 100% potrebnih bankovcev in kovancev. To pomeni, da je bilo dobavljeno okrog 41 milijonov bankovcev v vrednosti 772 milijonov EUR in okrog 250 milijonov kovancev v vrednosti 83 milijonov EUR. Od tega je bilo 47% kovancev uporabljenih v začetnih paketih za trgovce in širšo javnost. Zanimiva je primerjava teh številk z zamenjavo gotovine leta 2002, čeprav so bili obseg uvedbe in nekateri drugi pogoji seveda drugačni. Takrat je bilo pred 1. januarjem 2002 od celotnega obsega bankam dostavljeno približno 80% bankovcev in 97% kovancev.

Nacionalne centralne banke Eurosistema so kot neposredno pomoč širši javnosti sklenile, da bo v prvih dveh mesecih letos mogoče zamenjati tolarske bankovce po nominalni vrednosti vsaj na enem mestu na njihovem nacionalnem ozemlju, in sicer do vrednosti 1.000 EUR za vsako osebo oziroma transakcijo na dan. Banka Slovenije bo tolarske bankovce menjala neomejeno dolgo, kovance pa deset let. Druge države euroobmočja so imele med zamenjavo gotovine leta 2002 podobno ureditev.

Uspeh uvajanja eura pa navsezadnje ni odvisen samo od sodelovanja udeleženih profesionalnih strani, ampak tudi od pozitivnega in hitrega sprejemanja javnosti. Pozitiven odziv javnosti na novo valuto govori sam zase. Nemoten potek celotne zamenjave so potrdili tudi slovenski mediji, ki so o zamenjavi gotovine poročali pozitivno.

Priprave so bile zaključene, dobava eurobankovcev in eurokovancev pa je bila načrtovana in končana dovolj zgodaj, da ni prišlo do pomanjkanja eurogotovine. Načrtovan scenarij zamenjave gotovine ni bilo treba spreminjati, kar potrjuje, da so vsi sodelujoči natančno načrtovali.

Tudi tehnične priprave so potekale po načrtih. Prilagoditev bankomatov in POS-terminalov je bila končana v 24 urah. Glede na to, da se okrog 70% bankovcev v obtok izda prek bankomatov, je bila njihova hitra prilagoditev ključna za nemoteno zamenjavo gotovine. Statistični podatki kažejo, da so se dvigi gotovine vrnili na običajno raven že v prvem tednu leta 2007, kar nedvomno pomeni, da poslovanje spet poteka tako kot običajno. Prilagoditev prodajnih avtomatov je bila ravno tako zaključena v zadnjih štirinajstih dnevih.

Med prazniki 1. in 2. januarja je bilo po vsej državi za zamenjavo tolarskih bankovcev in kovancev odprtih 52 poslovalnic poslovnih bank, odprta pa je bila tudi Banka Slovenije. Ti ukrepi so skupaj z najširšo preddobavo eurogotovine in dejstvom, da so trgovci vračali drobiž samo v eurih, utrli pot za hitro zamenjavo gotovine.

V zvezi s hitrostjo bi rad omenil impresiven podatek: prvih 24 ur v letu 2007 je bila vrednost eurskih bankovcev v obtoku višja kot vrednost tolarskih bankovcev. Leta 2002 sta bila za to na ravni Eurosistema potrebno dva tedna.

Informacijska kampanja

Na vsak tako obsežen podvig, kot je zamenjava valute, se je treba vnaprej pripraviti in ga podpreti z različnimi dejavnostmi za obveščanje javnosti. Informacije, ki jih daje centralna banka ali vlada, nosijo pečat avtoritete, tako da lahko podjetja pretvorbo dovolj zgodaj načrtujejo. Z obveščanjem je mogoče usmerjati tudi obnašanje javnosti. Jasno je bilo rečeno na primer, da tolarski bankovci po zamenjavi ne bodo izgubili svoje vrednosti, kar je zmanjšalo tveganje, da bi v oskrbi gotovine prišlo do ozkih grl. Seveda se mora obveščanje osredotočiti tudi na sam predmet zamenjave – na eurobankovce in eurokovance. Tu je imela ECB podporno vlogo. Sedaj bi rad povedal nekaj besed o tem.

Pri obveščanju o eurobankovcih in eurokovancih je Evropski sistem centralnih bank sprejel »na pol centraliziran« pristop. To pomeni, da tiste dejavnosti za obveščanje javnosti, ki se učinkoviteje izvajajo »centralno«, izvaja ECB v sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami. ECB na primer pripravi in tiska informacijska gradiva, medtem ko posamezna nacionalna centralna banka poskrbi za njihovo distribucijo. Splošna vsebina in oblika gradiv za Slovenijo sta rezultat podrobnih razprav in izmenjav najboljših načinov dela v okviru delovnih skupin v Evropskem sistemu centralnih bank. V delovnih skupinah so strokovnjaki iz centralnih bank s področja obveščanja in gotovine, kot je na primer ponarejanje bankovcev. Vedeti moramo, da cilj obveščanja ni samo približati nov denar javnosti, ampak je zlasti treba javnost na razumljiv način informirati o videzu novih bankovcev in kovancev in tako pomagati, da ljudje lažje razlikujejo med pristnimi in ponarejenimi bankovci.

Toda kako lahko vemo, da bodo informacijska gradiva dobro sprejeta? Da bi publikacije pritegnile pozornost javnosti ter da bi sporočilo zlahka razumele različne ciljne skupine, so šli vsi deli publikacij v zadnjih letih skozi kvalitativno raziskavo. Ta je obsegala različne ciljne skupine, kot so mladi ljudje, upokojenci, gospodinje, blagajniki in drugi, ki so izrazili svoje mnenje o publikacijah, med drugim tudi o logu in sloganu, ter o predstavitvi zaščitnih elementov eurobankovcev. Komentirali so tudi uporabo barv in slik, na katerih so ljudje v različnih situacijah med uporabo gotovine. Slogan »€ NAŠ denar« je bil uporabljen že v informacijski kampanji leta 2002. Slogan je tako stalnica, ki povezuje nove in prejšnje publikacije. Takšno ustvarjanje »blagovne znamke«, k čemur prispeva tudi značilno grafično oblikovanje, daje gradivom posebno identiteto in kaže, da jih je izdelal Evropski sistem centralnih bank.

Zanimivo je, da se rezultati raziskave od države do države niso veliko razlikovali. To nam je omogočilo, da razvijemo skupna navodila za oblikovanje publikacij. Rezultati raziskave so bili v veliko pomoč pri pripravi informacijskih gradiv, nekatere ugotovitve pa so bile celo nepričakovane. Zanimivo je bilo na primer ugotoviti, da je javnost naklonjena modri in rumeni, se pravi barvam evropske zastave, ki publikacije o euru označujejo kot »evropski izdelek«. Kar zadeva slike, so bili ljudje v vsakdanjih situacijah med uporabo gotovine bolj priljubljeni kot modeli ali igralci na umetno izdelani sceni. Da bi upoštevali kulturne razlike, je bila vzpostavljena fotografska podatkovna baza, ki prikazuje uporabnike gotovine iz različnih držav in v različnih državah Evrope. Publikacije za Slovenijo tako prikazujejo ljudi iz Slovenije ter različne nacionalne kulturne vidike. Gradiva z lokalnim pridihom so nedvomno bolj sprejemljiva.

Raziskava je ravno tako pokazala, da je »manj informacij boljše« ter da imajo ljudje rajši podobe. To pomeni, da bralcev ne smemo preobremenjevati s podrobnim opisom vseh zaščitnih elementov. Tako so na lahko razumljiv način predstavljeni samo štirje oziroma največ pet najbolj značilnih zaščitnih elementov. Njihov opis je enostaven, vendar še vedno dovolj natančen: strokovne izraze so nadomestili enostavnejši opisi, npr. »optično spremenljiva barva« je postala »številka spremenljive barve«. Oblikovali smo dva sklopa publikacij: en je namenjen javnosti, kjer je besedišče lahko razumljivo, drug pa je namenjen profesionalnim uporabnikom gotovine, kjer so bolj obširni in strokovni opisi. V tem okviru smo izdelali »Priročnik za inštruktorje«, ki je v pomoč pri usposabljanju blagajnikov v trgovinah, bankah in restavracijah. Publikacija obsega tudi CD-ROM, s katerim lahko uporabniki raziskujejo zaščitne elemente bankovcev. Podobne aplikacije so na voljo tudi na spletnih straneh ECB. Interaktivnost je priljubljena med uporabniki, ki so ta način pohvalili kot enega najboljših načinov za preverjanje pristnosti bankovcev.

Tako pridemo do »pripomočkov« kampanje, kot imenujemo sklop različnih publikacij, ki jih je za obveščanje o eurobankovcih in eurokovancih na podlagi večletnih izkušenj nacionalnih centralnih bank razvila ECB. V drugi polovici leta 2006 je ECB Banki Slovenije priskrbela različne publikacije. Gradiva so bila osredotočena na predmet zamenjave – na eurobankovce in eurokovance. Bila so dopolnitev gradivom, ki jih je pripravil slovenski koordinacijski odbor za uvedbo eura, ki so obravnavala druge pomembne vidike zamenjave gotovine. Zgoraj omenjeni »Priročnik za inštruktorje« ter skrajšana različica za slušatelje sta se uporabljala za usposabljanje, »brošuro za javnost« so po pošti dobila vsa gospodinjstva v Sloveniji, dva različna posterja pa sta bila razposlana podjetjem, zbornicam in bankam. Izdelali smo tudi priročno zloženko v velikosti kreditne kartice, ki prikazuje eurogotovino in zaščitne elemente. Mogoče jo je spraviti v denarnico in kadarkoli pogledati.

Širšo in ciljno distribucijo informacijskih gradiv je omogočila vključitev zunanjih »množiteljev«. Že v prvi informacijski kampanji pred zamenjavo gotovine leta 2002 smo imeli zelo pozitivne izkušnje s sodelovanjem z različnimi združenji in podjetji. Slovenska združenja in podjetja so se dejavno usmerjala na posebne ciljne skupine, se pravi na svoje stranke, člane ali zaposlene, pri čemer sta jih z gradivi, ki jih je mogoče razmnoževati, podpirala Banka Slovenije in ECB.

Vpliv zamenjave gotovine na cene v euroobmočju in zadnja gibanja v Sloveniji

Dovolite mi, da zdaj preidem k moji zadnji današnji temi. Ali lahko pričakujemo, da bo zamenjava gotovine občutno vplivala na cene? Tega se najbrž mnogi ljudje v Sloveniji najbolj bojijo.

Pri iskanju odgovora na to vprašanje se bom oprl na analizo, ki sta jo ob uvedbi eurobankovcev in eurokovancev v letu 2002 opravila Eurosistem in Eurostat. Po teh študijah je imela zamenjava gotovine omejen in samo začasen vpliv na cene življenjskih potrebščin v euroobmočju, kljub temu da se je ta vpliv od države do države euroobmočja razlikoval. Učinek je bil najbolj opazen v prvi polovici leta 2002 in je najbolj prizadel cene v storitvenih dejavnostih, medtem ko na cene blaga očitno ni imel večjega vpliva. Kot je pokazala analiza, je zamenjava gotovine v euroobmočju v celotnem letu 2002 k inflaciji, merjeni z indeksom HICP, prispevala največ 0,3 odstotne točke. Podatki ne kažejo, da bi zamenjava kakorkoli vplivala na inflacijo v obdobju po letu 2002. Seveda so razmere v Sloveniji drugačne, kot so bile ob takratni zamenjavi, saj gre tokrat za eno samo (majhno) državo, katere devizni tečaj je bil z euroobmočjem fiksiran že prej. To pomeni, da bi splošno zvišanje cen v Sloveniji spodkopalo njeno konkurenčnost v razmerju do ostalih držav euroobmočja. Zamenjava v letu 2002 je bila drugačna, saj so bili eurobankovci in eurokovanci takrat uvedeni v celotnem euroobmočju. To je argument proti občutnemu povečanju cen v Sloveniji. V vsakem primeru bo po tem kratkoročnem učinku večja čezmejna primerljivost cen, ki jo omogoča uvedba eura, na daljši rok prispevala k večji konkurenčnosti in omejevala naraščanje cen.

Pri tem je treba upoštevati možnost nastanka razlike med dejansko in občuteno inflacijo. Kot je pokazala anketa Evropske komisije, v Sloveniji trenutno obstaja tesna povezava med dojemanjem inflacije potrošnikov in dejanskimi inflacijskimi gibanji. Vseeno pa sodeč po naraščajoči razliki med dejansko in občuteno inflacijo, do katere je prišlo v euroobmočju po uvedbi eura, obstaja tveganje, da se bo takšna razlika pojavila tudi v Sloveniji. Inflacijska pričakovanja so začela naraščati in postopno odstopati od dejanske inflacije, merjene z indeksom HICP, v drugi polovici leta 2005. Trend v Sloveniji je podoben razhajanju med pričakovano in dejansko inflacijo v euroobmočju v letu 2001. Eden od možnih razlogov za neskladje med inflacijskimi pričakovanji in dejanskimi inflacijskimi gibanji v Sloveniji je prenos dojemanja inflacije potrošnikov v euroobmočju ob zamenjavi v letu 2002 na pričakovanja v Sloveniji. Kot sem že poudaril, je v euroobmočju ob uvedbi eurobankovcev in eurokovancev v letu 2002 prišlo do velike in vztrajne razlike med dejansko in občuteno inflacijo.

Da bi imela zamenjava gotovine čim manjši vpliv na inflacijo, so se slovenske oblasti obširno posvetovale z drugimi članicami euroobmočja o izkušnjah v zvezi z zamenjavo gotovine v euro. Čeprav je težko oblikovati »najboljšo prakso«, so se izoblikovala nekatera izhodišča,[3] slovenske oblasti pa so (v sodelovanju z zvezo potrošnikov) sprejele ustrezne ukrepe. Ti zlasti vključujejo:

  • dolgo obdobje dvojnega označevanja cen, ki se je začelo marca 2006;

  • pravočasno in obširno kampanjo za obveščanje javnosti;

  • skupine za spremljanje cen;

  • kratko obdobje dvojnega obtoka: dva tedna.

Zaradi tega bo imela zamenjava gotovine na inflacijo verjetno celo manjši vpliv kot v nekaterih drugih državah euroobmočja.

Zaključek

Naj zdaj sklenem svoj prispevek. Z uvedbo eurogotovine v Sloveniji se nadaljuje zelo uspešna zamenjava gotovine v letu 2002. Pri tem je imelo ključno vlogo usklajeno delovanje in tesno sodelovanje vseh glavnih akterjev, ki sta jih usklajevala Banka Slovenije in slovenska vlada. Zelo zgodaj so se v priprave vključile tudi poslovne banke, podjetja za varovan prevoz in sektor prodajnih avtomatov na gotovino. Ob tej priložnosti bi se rad iskreno zahvalil vsem vpletenim za njihov trud. Za podporo in prispevek k temu zgodovinskemu koraku v Sloveniji bi se rad zahvalil tudi vsem našim partnerjem, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi informacijske kampanje. In seveda vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije izrekam prisrčno dobrodošlico v euroobmočju.

  1. [1] Preddobava eurokovancev se je začela 25. septembra 2006.

  2. [2] Preddobava eurobankovcev se je začela 29. novembra 2006.

  3. [3] Objavljena v resoluciji Evropskega parlamenta o širitvi euroobmočja.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije
SEE ALSO

Find out more about related content