Menu

Uvodna izjava k novinarski konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Brdo pri Kranju, 4. oktober 2012

Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas z veseljem pozdravljava na naši tiskovni konferenci. Guvernerju Marku Kranjcu bi se rad zahvalil za gostoljubje, posebna zahvala pa gre tudi zaposlenim v Banki Slovenije za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB. Sedaj bi vas radi seznanili z rezultati današnje seje.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Zaradi visokih cen energentov in zvišanja posrednih davkov v nekaterih državah euroobmočja bo inflacija po pričakovanjih celo leto 2012 ostala nad 2%, vendar se bo tekom naslednjega leta ponovno spustila pod to raven in v obdobju, ki je relevantno za denarno politiko, ostala skladna s cenovno stabilnostjo. V skladu s tem ostaja osnovna dinamika denarne rasti umirjena. Inflacijska pričakovanja v euroobmočju so še naprej trdno zasidrana na ravni, ki je skladna z našim ciljem, da inflacijo v srednjeročnem obdobju ohranjamo pod 2%, a blizu te meje. Gospodarska rast v euroobmočju bo po pričakovanjih ostala šibka, medtem ko sedanje napetosti na nekaterih finančnih trgih v euroobmočju in visoka negotovost še vedno negativno vplivajo na zaupanje in razpoloženje. Naše odločitve glede dokončnih denarnih transakcij (DDT) so v zadnjih nekaj tednih prispevale k ublažitvi teh napetosti, s čimer se je zmanjšala zaskrbljenost glede uresničitve destruktivnih scenarijev. Sedaj je bistveno, da vlade še naprej izvajajo potrebne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnih in strukturnih neravnovesij ter nadaljujejo z ukrepi za prestrukturiranje finančnega sektorja.

Svet ECB ostaja trdno zavezan ohranjanju enotnosti denarne politike in zagotovitvi ustrezne transmisije naravnanosti denarne politike na realno gospodarstvo povsod v euroobmočju. Dokončne denarne transakcije nam bodo ob ustreznih pogojih omogočile, da imamo na voljo popolnoma učinkovito varovalo, s katerim se bomo izognili destruktivnim scenarijem, ki bi lahko resno ogrozili cenovno stabilnost v euroobmočju. Naj zopet ponovim to, kar sem dejal v preteklih mesecih: delujemo izključno v okviru svojega mandata, da ohranjamo cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju; pri določanju denarne politike delujemo neodvisno; euro je ireverzibilen.

Pripravljeni smo na izvajanje dokončnih denarnih transakcij, ko bodo predpogoji izpolnjeni. Kot smo dejali prejšnji mesec, bo Svet ECB odločal o izvedbi dokončnih denarnih transakcij glede na to, ali so upravičene z vidika denarne politike, dokler so pogoji programa v celoti izpolnjeni. Iz dokončnih denarnih transakcij bi se umaknili, ko bodo njihovi cilji doseženi ali kadar se pogoji programa ne spoštujejo. Dokončne denarne transakcije se ne bi izvajale takrat, ko se določen program revidira, in bi se nadaljevale po reviziji, potem ko je bilo zagotovljeno spoštovanje pogojev programa.

Dovolite mi, da podrobneje razložim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2012 v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšal za 0,2%, potem ko je rast v prejšnjem četrtletju stagnirala. Ekonomski kazalniki, zlasti rezultati anket, potrjujejo nadaljevanje šibke gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju 2012 v okolju, ki ga zaznamuje velika negotovost. Pričakujemo, da bo gospodarstvo euroobmočja v bližnji prihodnosti ostalo šibko in zatem zgolj zelo postopno okrevalo. Zagon rasti spodbujajo naši standardni in nestandardni ukrepi denarne politike, vendar ga bodo po pričakovanjih še naprej zavirali nujen proces bilančnega prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju, visoka stopnja brezposelnosti in neenakomerno okrevanje svetovnega gospodarstva.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete za euroobmočje, ostajajo na strani nižje rasti. Povezana so predvsem s sedanjimi napetostmi na več finančnih trgih v euroobmočju ter z možnostjo njihovega prelitja v realno gospodarstvo euroobmočja. Ta tveganja bi morali z učinkovitimi ukrepi zajeziti vsi oblikovalci politik v euroobmočju.

Inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je po Eurostatovi prvi oceni septembra 2012 dosegla 2,7%, potem ko je v prejšnjem mesecu znašala 2,6%. To je višje od pričakovane ravni in je predvsem posledica preteklega zvišanja posrednih davkov in cen energentov, izraženih v eurih. Na podlagi sedanjih terminskih cen nafte bi lahko stopnja inflacije ostala na povišanih ravneh, nato pa naj bi se tekom naslednjega leta zopet spustila pod 2%. V obdobju, ki je relevantno za denarno politiko, bodo ob skromni gospodarski rasti v euroobmočju in trdno zasidranih inflacijskih pričakovanjih osnovni cenovni pritiski predvidoma ostali umirjeni. Trenutne ravni inflacije naj bi zato ostale začasne in naj ne bi povzročile sekundarnih učinkov. Nadaljnja gibanja stroškov, plač in cen bomo še naprej natančno spremljali.

Tveganja glede prihodnjih cenovnih gibanj ostajajo v srednjeročnem obdobju večinoma uravnotežena. Tveganja višje inflacije so povezana z nadaljnjim zvišanjem posrednih davkov zaradi potrebe po javnofinančni konsolidaciji. Glavna tveganja v smeri nižje inflacije pa so povezana z učinki šibkejše gospodarske rasti v euroobmočju od pričakovane, če bi se napetosti na finančnih trgih ponovno okrepile, ter z njenimi posledicami za domače komponente inflacije. Če vsi oblikovalci politik v euroobmočju takšnega stopnjevanja napetosti ne bodo omejili z učinkovitimi ukrepi, bi se lahko ravnotežje tveganj obrnilo navzdol.

V okviru denarne analize najnovejši podatki potrjujejo umirjeno osnovno dinamiko denarne rasti. Medletna stopnja rasti denarnega agregata M3 se je avgusta v primerjavi z julijem zmanjšala s 3,6% na 2,9%. Zmanjšanje je bilo predvsem posledica baznih učinkov, vendar so bili razmeroma omejeni tudi mesečni prilivi. Nasprotno so močni mesečni prilivi sredstev v vloge čez noč prispevali k nadaljnjemu povečanju medletne stopnje rasti agregata M1 na 5,1% v avgustu, v primerjavi s 4,5% v juliju. Povečanje odraža nadaljnje velike preference za likvidnost v okolju nizkih obrestnih mer in velike negotovosti.

Medletna stopnja rasti posojil zasebnemu sektorju (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je avgusta v primerjavi z julijem upadla z 0,1% na –0,2%, kar je posledica zmanjšanja medletne stopnje rasti posojil nefinančnim družbam v istem obdobju z –0,2% na –0,5%. Nasprotno je medletna rast posojil gospodinjstvom avgusta ostala nespremenjena na ravni 1,0%. Umirjena posojilna dinamika v veliki meri odraža šibke obete glede rasti BDP, povečano nenaklonjenost tveganju ter sedanje prilagajanje bilanc stanja v gospodinjstvih in podjetjih, kar vse zavira povpraševanje po posojilih. Obenem v več državah euroobmočja ponudbo kreditiranja omejujejo segmentacija finančnih trgov in kapitalske omejitve v bankah.

Zdrave bilance stanja bank bodo ključni dejavnik, ki bo omogočil tako zadostno ponudbo kreditov gospodarstvu kot tudi normalno delovanje vseh kanalov financiranja, s čimer bodo prispevale k ustrezni transmisiji denarne politike na pogoje financiranja za nefinančne sektorje v različnih državah euroobmočja. Zaradi tega je bistveno, da se še naprej krepi odpornost bank, kjer je to potrebno.

Povzamemo lahko, da bodo cenovna gibanja v srednjeročnem obdobju po rezultatih ekonomske analize predvidoma ostala skladna s cenovno stabilnostjo. Navzkrižna primerjava s signali iz denarne analize to oceno potrjuje.

Tudi druga področja ekonomske politike morajo precej prispevati k nadaljnji stabilizaciji finančni trgov in k izboljšanju obetov za gospodarsko rast. Kar zadeva javnofinančne politike, države euroobmočja napredujejo s konsolidacijo. Bistveno je, da se prizadevanja za ponovno vzpostavitev zdravega javnofinančnega stanja nadaljujejo skladno z zavezami v okviru Pakta za stabilnost in rast ter s priporočili v okviru evropskega semestra 2012. Pri krepitvi zaupanja v zdrave javne finance bo pomembno vlogo imela tudi hitra uresničitev fiskalnega dogovora. Hkrati so poleg prizadevanj za javnofinančno konsolidacijo in ukrepov za boljše delovanje finančnega sektorja enako bistvene tudi strukturne reforme. V državah, ki jih je kriza najbolj prizadela, je bil dosežen opazen napredek pri korekciji gibanj na področju stroškov dela na enoto proizvoda in tekočega računa. Odločne reforme na trgu dela in trgu proizvodov bodo še izboljšale konkurenčnost teh držav in njihovo sposobnost prilagajanja.

Bistveno je tudi, da se z veliko odločnostjo nadaljuje izgradnja evropskih institucij. ECB pozdravlja predlog Komisije z dne 12. septembra 2012 o enotnem mehanizmu nadzora, ki naj bi vključeval ECB in naj bi bil ustanovljen z uredbo Sveta na podlagi člena 127(6) Pogodbe. Po mnenju Sveta ECB je ta mehanizem eden od temeljnih stebrov finančne unije in eden od glavnih gradnikov v smeri pristne ekonomske in monetarne unije. Formalno bomo izdali pravno mnenje, v katerem bomo upoštevali predvsem naslednja načela: jasno in zanesljivo ločitev med sprejemanjem odločitev nadzornikov in denarno politiko; ustrezne kanale odgovornosti; decentralizacijo nalog v okviru Eurosistema; učinkovit nadzorniški okvir, ki bo zagotovil koherenten pregled nad bančnim sistemom v euroobmočju; popolno skladnost z okvirom enotnega trga, vključno z vlogo in pristojnostmi Evropskega bančnega organa. Medtem ko predlog Komisije predvideva ambiciozen časovni načrt prehoda k enotnemu mehanizmu nadzora, se je začela pripravljati tudi ECB, da bi lahko izvajala določbe iz uredbe Sveta, takoj ko začnejo veljati.

Sedaj smo vam na voljo za vaša vprašanja.

Stiki za medije