SPOROČILO ZA JAVNOST

Letni računovodski izkazi Evropske centralne banke za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011

8. marec 2012

Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes potrdil revidirane računovodske izkaze ECB za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011.

V letu 2011 je ECB ustvarila presežek v višini 1.894 milijonov EUR, medtem ko je presežek v letu 2010 znašal 1.334 milijonov EUR. Svet ECB je sklenil, da se na dan 31. decembra 2011 v rezervacijo za tveganja prenese znesek v višini 1.166 milijonov EUR, zaradi česar se je – skupaj z zneskom v višini 13 milijonov EUR, ki ga je prispevala Eesti Pank v skladu s členom 48.2 Statuta ESCB – velikost rezervacije za tveganja povečala na trenutno zgornjo mejo 6.363 milijonov EUR. Namen rezervacije za tveganja je pokrivanje tveganja deviznega tečaja, obrestnega in kreditnega tveganja ter tveganja cene zlata, ki se ves čas redno spremljajo. Velikost in nadaljnja potrebnost te rezervacije se ugotavljata letno.

Zaradi prenosa v rezervacijo za tveganja je čisti dobiček ECB v letu 2011 znašal 728 milijonov EUR (2010: 171 milijonov EUR). S sklepom Sveta ECB je bil 3. januarja 2012 del prihodka od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku v višini 652 milijonov EUR razdeljen nacionalnim centralnim bankam euroobmočja. Svet ECB je na današnji seji sklenil, da se 12. marca 2012 preostalih 76 milijonov EUR razdeli nacionalnim centralnim bankam euroobmočja.

Redni prihodki ECB izhajajo predvsem iz prihodkov od naložb njenih deviznih rezerv in portfelja lastnih sredstev, iz obrestnih prihodkov od njenega 8-odstotnega deleža eurobankovcev v obtoku ter iz neto obrestnih prihodkov od vrednostnih papirjev, kupljenih za namene denarne politike v okviru prvega in drugega programa nakupa kritih obveznic (prvi program se je izvajal od julija 2009 do junija 2010, drugi program pa je bil uveden novembra 2011) in v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (uveden maja 2010).

Neto obrestni prihodki so v letu 2011 znašali 1.999 milijonov EUR (2011: 1.422 milijonov EUR). Vključevali so obrestne prihodke v višini 856 milijonov EUR od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku (2010: 654 milijonov EUR), neto obrestne prihodke v višini 166 milijonov EUR (2010: 140 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programov nakupa kritih obveznic ter neto obrestne prihodke v višini 1.003 milijone EUR (2010: 438 milijonov EUR) od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev. ECB je nacionalnim centralnim bankam izplačala obresti v višini 434 milijonov EUR (2010: 346 milijonov EUR) od njihovih terjatev iz naslova deviznih rezerv, prenesenih na ECB, medtem ko so obrestni prihodki od deviznih rezerv znašali 290 milijonov EUR (2010: 366 milijonov EUR).

Realizirani dobiček iz finančnih operacij je znašal 472 milijonov EUR (2010: 474 milijonov EUR). Višje neto pozitivne tečajne razlike od odlivov tuje valute je izravnal nižji neto realizirani dobiček od prodaje vrednostnih papirjev.

Delni odpisi, nastali predvsem zaradi nerealiziranih izgub od tržnih vrednostnih papirjev razen tistih za namene denarne politike, so v letu 2011 znašali 157 milijonov EUR (2010: 195 milijonov EUR).

Administrativni stroški ECB za zaposlene, najem prostorov, avtorske honorarje ter drugo blago in storitve so v letu 2011 znašali 442 milijonov EUR (2010: 415 milijonov EUR), vključno z amortizacijo osnovnih sredstev v višini 11 milijonov EUR. Velika večina stroškov, nastalih v povezavi z gradnjo nove stavbe ECB, je bila kapitalizirana in je izključena iz te postavke.

Računovodski izkazi bodo skupaj s poslovnim poročilom za leto, ki se je končalo 31. decembra 2011, objavljeni v Letnem poročilu ECB, ki izide 25. aprila 2012.

Pojasnila za urednike

  1. Računovodske usmeritve ECB: skupne računovodske usmeritve za Eurosistem in ECB je oblikoval Svet ECB v skladu s členom 26.4 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB), objavljene pa so bile v Uradnem listu Evropske unije. [1] Čeprav te usmeritve na splošno temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih, so bile pripravljene s posebnim poudarkom na edinstvenih okoliščinah, v katerih delujejo centralne banke Eurosistema. Vključujejo tržno vrednost tržnih vrednostnih papirjev, razen tistih v imetju do zapadlosti, zlata ter vseh drugih bilančnih in zabilančnih sredstev in obveznosti v tuji valuti. Tržni vrednostni papirji, razvrščeni med tiste v imetju do zapadlosti, se vrednotijo po nabavni vrednosti ob upoštevanju oslabitve. Zaradi velike izpostavljenosti večine centralnih bank Eurosistema tečajnemu tveganju je posebna pozornost namenjena načelu previdnosti. To se upošteva predvsem pri različnem obravnavanju nerealiziranih dobičkov in nerealiziranih izgub za namene priznavanja prihodka ter pri prepovedi pobotanja nerealiziranih izgub od enega sredstva z nerealiziranimi dobički od drugega sredstva. Nerealizirani dobički se evidentirajo neposredno na računu prevrednotenja, nerealizirane izgube ob koncu leta, ki presegajo stanje na računu prevrednotenja, pa se obravnavajo kot odhodki. Vse nacionalne centralne banke euroobmočja morajo slediti tem usmeritvam pri poročanju o svojih operacijah v okviru Eurosistema, ki se vključijo v tedenske konsolidirane računovodske izkaze Eurosistema. Poleg tega pri pripravi svojih letnih računovodskih izkazov prostovoljno uporabljajo bolj ali manj enake usmeritve kot ECB.
  2. Obrestovanje deviznih rezerv, prenesenih na ECB: vsaka nacionalna centralna banka s prenosom deviznih rezerv na ECB ob vstopu v Eurosistem pridobi obrestovano terjatev do ECB, ki je enakovredna prenesenemu znesku. Svet ECB je sklenil, da so te terjatve izražene v eurih in se obrestujejo dnevno po zadnji razpoložljivi mejni obrestni meri, ki jo Eurosistem uporablja v avkcijah za operacije glavnega refinanciranja in je prilagojena tako, da upošteva ničelno stopnjo donosa na zlato.
  3. Razdelitev prihodka ECB od eurobankovcev v obtoku in neto prihodka ECB od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev: Svet ECB je sklenil, da ti prihodki zapadejo v plačilo nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v poslovnem letu, v katerem nastanejo. Prihodki od eurobankovcev v obtoku se razdelijo drugi delovni dan naslednjega leta, prihodki od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, pa se razdelijo zadnji delovni dan v januarju naslednjega leta. [2] Oba zneska se razdelita v celoti, razen če Svet ECB na podlagi utemeljene ocene pričakuje, da bo čisti dobiček ECB tekočega leta manjši od njenega prihodka od eurobankovcev v obtoku in neto prihodka od kupljenih vrednostnih papirjev po programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, in razen če Svet ECB pred koncem poslovnega leta ne sklene, da se del ali celota tega prihodka prenese v rezervacijo za tveganje deviznega tečaja, obrestno in kreditno tveganje ter tveganje cene zlata.
  4. Razdelitev dobička/pokritje izgube: v skladu s členom 33 Statuta ESCB se do 20% čistega dobička katerega koli leta lahko prenese v splošni rezervni sklad, vendar največ do vrednosti, ki je enaka 100% kapitala ECB. Preostali čisti dobiček se razdeli med nacionalne centralne banke euroobmočja sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži. Če ima ECB izgubo, se primanjkljaj pokrije iz splošnega rezervnega sklada ECB in po potrebi na podlagi odločitve Sveta ECB iz denarnih prihodkov v določenem poslovnem letu sorazmerno z višino in do višine zneskov, razdeljenih nacionalnim centralnim bankam euroobmočja v skladu s členom 32.5 Statuta ESCB.


[1]Sklep ECB/2006/17 z dne 10. novembra 2006, UL L 348, 11. 12. 2006, str. 38, z vsemi spremembami, v katerem so bile podrobno opredeljene računovodske usmeritve ECB, je bil razveljavljen in nadomeščen s Sklepom ECB/2010/21 z dne 11. novembra 2010, UL L 35, 9. 2. 2011, str. 1, ki je začel veljati 31. decembra 2010.

[2]Sklep ECB/2010/24 z dne 25. novembra 2010 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku in iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih po programu v zvezi s trgi vrednostnih papirjev (prenovitev), UL L 6, 11. 1. 2011, str. 35.

Publications

Stiki za medije