European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Slepi in slabovidni

»Če je denar dobro oblikovan za slepe in slabovidne, je dobro oblikovan tudi za vse ostale«.

Vključenost vseh družbenih skupin je osnovno načelo pri našem sodelovanju z Evropskim združenjem slepih (EBU) že vse od 1990-ih let, ko je bila določena oblikovna podoba eura. Eurske bankovce in kovance razvijamo tako, da jih slepi in slabovidni lahko brez težav prepoznajo in uporabljajo. 

ECB se redno posvetuje z združenjem EBU. Z njim je sodelovala tudi pri razvoju druge serije eurskih bankovcev, serije Evropa. 

Gotovina pomembno prispeva k temu, da lahko ljudje svobodno izbirajo med različnimi načini plačevanja, in je bistvena za finančno vključenost vseh skupin v družbi. Zagotoviti želimo, da bodo slepi in slabovidni lahko tudi v prihodnje z zaupanjem uporabljali bankovce eura.

Elementi za lažje prepoznavanje eurskih bankovcev

Drugo serijo bankovcev, serijo Evropa, smo uvedli med leti 2013 in 2019. Bankovci imajo enake oblikovne elemente kot v prvi seriji, vendar z boljšimi elementi za prepoznavanje in intenzivnejšimi barvami, da jih je lažje razlikovati med seboj.

Kateri so torej elementi za lažje prepoznavanje na drugi seriji eurskih bankovcev?

Različne velikosti

Čim večja je vrednost bankovca, tem večji je. Bankovci za 50 €, 100 € in 200 € so enako visoki, dolžina pa se povečuje z vrednostjo bankovca.

Vseh šest apoenov eurskih bankovcev je prikazanih navpično drug ob drugem. Bankovci so razporejeni v naraščajočem vrstnem redu po velikosti in vrednosti od najmanjšega [5 €] do največjega [200 €].

Močnejše barve 

Vsi apoeni imajo zdaj intenzivnejše in bolj kontrastne barve. Bankovec za 5 € je siv, bankovec za 10 € rdeč, za 20 € moder, za 50 € oranžen, za 100 € zelen, za 200 € rumeno-rjav in za 500 € vijoličen. Čeprav se bankovec za 500 € ne izdaja več, ostajajo petstotaki iz prve serije zakonito plačilno sredstvo in jih je še vedno mogoče najti v obtoku.

Velike številke

Velike številke, ki označujejo vrednost bankovca, so ločene od drugih oblikovnih elementov. To povečuje kontrast, zato je lažje prepoznati vrednost bankovca in razlikovati med šestimi apoeni.

Reliefni tisk

Tisk na velikih številkah vrednosti je izbočen. Ta značilnost slepim in slabovidnim omogoča, da hitro prepoznajo vrednost bankovca.

Detajl z bankovca za 20 €, ki izpostavlja njegove reliefne elemente: številka vrednosti, arhitekturni motiv in reliefne oznake.

Reliefne črtice

Na sprednji strani vseh eurskih bankovcev je na levem in desnem robu vrsta kratkih reliefnih črtic. Apoeni se razlikujejo po številu presledkov med njimi, kot kaže spodnja slika. Apoene s podobnim vzorcem je mogoče nadalje razlikovati po velikosti bankovca. 

5 € in 50 €

Reliefne črtice so natisnjene na levem in desnem robu brez presledkov.

10 € in 100 €

Reliefne črtice so natisnjene na levem in desnem robu z enim presledkom.

20 € in 200 €

Reliefne črtice so natisnjene na levem in desnem robu z dvema presledkoma.

Kako učinkoviti so elementi za lažje prepoznavanje bankovcev?

Vas zanima, kako delujejo v praksi? Potem si oglejte spodnji video, v katerem predstavnica slepih opisuje, kako prepoznava eurske bankovce.

Prevedeni prepis videa.

Kovanci

Elementi za razlikovanje so naslednji:

  • velikost, oblika, barva in obod
  • teža: čim višji je apoen, tem težji je kovanec (z izjemo kovanca za 50 centov, ki je težji od kovanca za 1 €)
  • vrednost je jasno prikazana na skupni strani kovancev  

Različni robovi

2 €

Kovanci imajo v fino nazobčanem obodu vgravirane črke.

1 €

Kovanci imajo fino nazobčan obod, ki ga prekinjajo trije gladki deli.

50 in 10 centov

Kovanci imajo večje zareze po celotnem obodu.

20 centov

Kovanci imajo gladek obod s sedmimi enakomerno razporejenimi zarezami.

5 centov in 1 cent

Kovanci imajo gladek obod.

2 centa

Kovanci imajo gladek obod s tanko zarezo po sredini celotnega oboda.

Za vprašanja v zvezi z eurskimi kovanci se obrnite na Evropsko komisijo.

Vse strani v tem razdelku