TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 14. december 2017

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Euroskupine Jeroen Dijsselbloem in podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Še naprej pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da je naš namen, da se od januarja 2018 neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljujejo na mesečni ravni 30 milijard EUR, in sicer do konca septembra 2018 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost programa ali njegovo trajanje. Eurosistem bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ponovno investiral daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, dokler bo potrebno. To bo prispevalo tako k ugodnim likvidnostnim razmeram kot tudi k ustrezni naravnanosti denarne politike.

Z našimi sklepi o denarni politiki ohranjamo zelo ugodne pogoje financiranja, ki so še vedno potrebni za to, da se bo inflacija vzdržno vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje. Najnovejše informacije, vključno z novimi projekcijami strokovnjakov ECB, kažejo na močno dinamiko gospodarske rasti in precejšnje izboljšanje obetov za rast. Močan cikličen zagon in precejšnje zmanjšanje neizkoriščenega gospodarskega potenciala vzbujata večje zaupanje, da se bo inflacije približala našemu inflacijskemu cilju. Obenem domači cenovni pritiski na splošno ostajajo umirjeni in še ne kažejo prepričljivega trenda naraščanja. Zato je še vedno potrebna precejšnja stopnja spodbude s strani denarne politike, da bi se osnovni inflacijski pritiski še naprej krepili in spodbujali dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Denarna politika zagotavlja nadaljnjo podporo z dodatnimi neto nakupi vrednostnih papirjev, za katere smo se odločili na oktobrski seji o denarni politiki, z obsežnim stanjem kupljenih vrednostnih papirjev in s ponovnim investiranjem v prihodnosti, prav tako pa tudi s prihodnjo usmeritvijo denarne politike glede obrestnih mer.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Gospodarska rast v euroobmočju se je v tretjem četrtletju 2017 nadaljevala, pri čemer se je BDP medčetrtletno realno povečal za 0,6%, potem ko je rast v drugem četrtletju znašala 0,7% Po najnovejših podatkih in rezultatih anket je zagon rasti soliden in široko osnovan. Ukrepi denarne politike, ki omogočajo lažje razdolževanje, še naprej spodbujajo domače povpraševanje. Zasebno potrošnjo podpirata sedanja rast zaposlenosti, ki se med drugim krepi zaradi preteklih reform na trgu dela, ter večanje premoženja gospodinjstev. Podjetniške naložbe se še naprej krepijo zaradi zelo ugodnih pogojev financiranja, naraščanja dobičkonosnosti podjetij in okrepljenega povpraševanja. V zadnjih četrtletjih so se dodatno povečale tudi stanovanjske investicije. Obenem široko osnovana svetovna gospodarska rast podpira izvoz euroobmočja.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih decembra 2017 pripravili strokovnjaki Eurosistema. Po projekcijah se bo letni BDP v letu 2017 realno povečal za 2,4%, v letu 2018 za 2,3%, v letu 2019 za 1,9% in v letu 2020 za 1,7%. V primerjavi z letošnjimi septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti za realno rast BDP znatno popravljeni navzgor.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so še naprej približno uravnotežena. Po eni strani bi močan cikličen zagon, ki ga podpirajo nadaljnja pozitivna gibanja kazalnikov gospodarske klime, v bližnji prihodnosti lahko privedel do nadaljnje presenetljivo visoke gospodarske rasti. Po drugi strani pa so navzdol usmerjena tveganja še naprej povezana predvsem s svetovnimi dejavniki in gibanji na deviznih trgih.

Po Eurostatovi prvi oceni se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, novembra zvišala na 1,5%, potem ko je oktobra znašala 1,4%. Obenem so se merila osnovne inflacije v zadnjem času nekoliko umirila, kar je deloma posledica posebnih dejavnikov. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo glede na sedanje terminske cene nafte medletna stopnja skupne inflacije v prihodnjih mesecih verjetno umirila, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri cenah energentov, nato pa se bo spet zvišala. Osnovna inflacija se bo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti, zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala in povečevanju rasti plač predvidoma postopno zviševala.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi letošnje decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema, po katerih bo medletna inflacija v letu 2017 znašala 1,5%, v letu 2018 1,4%, v letu 2019 1,5% v letu 2020 pa 1,7%. V primerjavi s septembrskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti glede skupne inflacije popravljeni navzgor, in sicer predvsem zaradi višjih cen nafte in hrane.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej močno raste, saj je njegova medletna stopnja rasti oktobra 2017 dosegla 5,0%, potem ko je septembra znašala 5,2%, kar je posledica vpliva ukrepov denarne politike ECB in nizkih oportunitetnih stroškov imetja najbolj likvidnih vlog. Zato je ožji denarni agregat M1 še naprej največ prispeval k rasti širokega denarja, saj se je v oktobru 2017 na medletni ravni povečal za 9,4% (v septembru za 9,8%).

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je oktobra 2017 povečala na 2,9%, potem ko je septembra znašala 2,4%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala stabilna na ravni 2,7%.

Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti precejšnjo stopnjo spodbujevalno naravnane denarne politike, da bi se inflacija vzdržno vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo politike na drugih področjih odločilno prispevati h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjševanju ranljivosti. Vse države v euroobmočju morajo za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti ter okrepitev produktivnosti in gospodarskega potenciala euroobmočja bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, je vse bolj solidna in široko osnovana gospodarska rast tehten argument za ponovno oblikovanje javnofinančnih rezerv. To je zlasti pomembno v državah, kjer je javni dolg še vedno visok. Vsem državam bi koristila okrepitev prizadevanj v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Krepitev ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja sedanje razprave o dokončni vzpostavitvi bančne unije in unije kapitalskih trgov ter o nadaljnjem izboljšanju institucionalne arhitekture v ekonomski in monetarni uniji.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Stiki za medije