European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 10. marec 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Ruska invazija na Ukrajino je za Evropo prelomen dogodek. Svet ECB izraža svojo neomajno podporo ljudem v Ukrajini. Zagotovili bomo nemotene likvidnostne razmere in izvedli sankcije, o katerih so se dogovorili Evropska unija in evropske vlade. Storili bomo vse, kar je potrebno, da izpolnimo mandat ECB z ohranjanjem cenovne stabilnosti ter obvarujemo finančno stabilnost.

Rusko-ukrajinska vojna bo imela pomemben vpliv na gospodarsko aktivnost in inflacijo prek višjih cen energentov in primarnih surovin, motenj v mednarodni trgovinski menjavi in šibkejšega zaupanja. Vpliv teh dejavnikov bo odvisen od poteka konflikta, učinka sedanjih sankcij in morebitnih nadaljnjih ukrepov. Ob zelo negotovih razmerah je Svet ECB na današnji seji obravnaval več različnih scenarijev.

Vpliv rusko-ukrajinske vojne je treba ocenjevati v kontekstu trdnih gospodarskih temeljev v euroobmočju, k čemur prispeva obilna podpora ekonomskih politik. K okrevanju gospodarstva prispeva dejstvo, da je vpliv koronavirusne različice omikron vse manjši. Ozka grla v dobavnih verigah kažejo določene znake popuščanja, razmere na trgu dela pa se še naprej izboljšujejo. Po osnovnem scenariju v naših zadnjih projekcijah, ki vključujejo prvo oceno posledic vojne, je bila rast BDP v bližnji prihodnosti popravljena navzdol zaradi vojne v Ukrajini. Projekcije predvidevajo, da bo gospodarska rast znašala 3,7% v letu 2022, 2,8% v letu 2023 in 1,6% v letu 2024.

Inflacija je še naprej presenečala z višjimi vrednostmi od predvidenih zaradi nepričakovano visokih energetskih stroškov. Podražitve so obenem postale vse bolj razširjene. Po osnovnem scenariju v zadnjih projekcijah je bila inflacija precej popravljene navzgor, tako da bo medletna inflacija predvidoma na ravni 5,1% v letu 2022, 2,1% v letu 2023 in 1,9% v letu 2024. Inflacija brez hrane in energentov bo v povprečju znašala 2,6% v letu 2022, 1,8% v letu 2023 in 1,9% v letu 2024, kar ravno tako pomeni popravek navzgor glede na decembrske projekcije. Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so se ponovno zasidrala na ravni inflacijskega cilja, kot kaže vrsta različnih meril. Po mnenju Sveta ECB je vse bolj verjetno, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni.

Po alternativnih scenarijih o gospodarskih in finančnih posledicah vojne, ki bodo skupaj s projekcijami objavljeni na spletnem mestu ECB, bi lahko gospodarsko aktivnost zavirala precej bolj strm porast cen energentov in primarnih surovin ter hujši upad trgovinske menjave in zaupanja. Inflacija bi bila lahko v bližnji prihodnosti znatno višja. Vseeno se po vseh scenarijih še vedno pričakuje, da se bo inflacija postopoma zniževala in se leta 2024 ustalila na ravni okrog 2-odstotnega inflacijskega cilja.

Danes je Svet ECB na podlagi najnovejše ocene in ob upoštevanju negotovih razmer spremenil načrtovani obseg nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) v prihodnjih mesecih. Mesečni neto nakupi v okviru programa APP bodo znašali 40 milijard EUR v aprilu, 30 milijard EUR v maju in 20 milijard EUR v juniju. Kalibracija neto nakupov v tretjem četrtletju bo odvisna od podatkov in od naše sprotne ocene gospodarskih obetov. Če bodo novi podatki v skladu s pričakovanjem, da se srednjeročni inflacijski obeti ne bodo poslabšali, tudi če se neto nakupi ne izvajajo več, bo Svet ECB neto nakupe v okviru programa APP prenehal izvajati v tretjem četrtletju. Če pa se bodo srednjeročni inflacijski obeti spremenili ali če pogoji financiranja ne bodo več skladni z nadaljnjim približevanjem 2-odstotnemu inflacijskemu cilju, smo pripravljeni spremeniti načrtovani obseg oziroma trajanje neto nakupov vrednostnih papirjev.

Prilagajanje ključnih obrestnih mer ECB, ki bo postopno, se bo začelo potem, ko bo preteklo nekaj časa po koncu izvajanja neto nakupov v okviru programa APP. Spreminjanje ključnih obrestnih mer ECB bosta še naprej določali prihodnja usmeritev Sveta ECB glede denarne politike in njegova strateška zaveza, da inflacijo v srednjeročnem obdobju stabilizira na 2-odstotni ravni. Svet ECB tako pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju.

Potrdili smo tudi druge ukrepe denarne politike, kot je podrobneje predstavljeno v sporočilu za javnost, ki je bilo objavljeno danes ob 13.45.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska rast je leta 2021 znašala 5,3%, BDP pa je ob koncu leta zopet dosegel raven izpred pandemije. Vseeno se je rast v zadnjem četrtletju 2021 upočasnila na 0,3%, šibka pa naj bi ostala tudi v prvem četrtletju 2022.

Gospodarski obeti bodo odvisni od poteka rusko-ukrajinske vojne ter od vpliva gospodarskih in finančnih sankcij in drugih ukrepov. Obenem drugi dejavniki, ki zavirajo rast, sedaj popuščajo. Po osnovnem scenariju projekcij naj bi gospodarstvo v euroobmočju leta 2022 še vedno močno raslo, vendar bo dinamika počasnejša, kot je bilo pričakovano pred izbruhom vojne. Ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne različice omikron so imeli manjši vpliv kot v prejšnjih valovih ter se sedaj odpravljajo. Motnje v dobavnih verigah, ki jih je povzročila pandemija, ravno tako kažejo določene znake popuščanja. Vpliv ogromnega energetskega cenovnega šoka na ljudi in podjetja bi lahko deloma ublažili prihranki, akumulirani med pandemijo, in kompenzacijski javnofinančni ukrepi.

V srednjeročnem obdobju bo na podlagi osnovnega scenarija projekcij gospodarsko rast spodbujalo močno domače povpraševanje ob podpori izboljšanih razmer na trgu dela. Ko bo več ljudi imelo delo, bodo gospodinjstva imela višje dohodke in bodo lahko trošila več. K takšnim obetom za rast prispevata tudi svetovno gospodarsko okrevanje ter podpora, ki jo še naprej zagotavljata javnofinančna in denarna politika. Javnofinančna in denarna podpora je še naprej ključnega pomena, še posebej v sedanji težki geopolitični situaciji.

Inflacija

Inflacija se je februarja zvišala na 5,8%, potem ko je januarja znašala 5,1%. Pričakujemo, da bo v bližnji prihodnosti še naraščala. Glavni razlog za tako visoko stopnjo inflacije so cene energentov, ki so februarja poskočile za 31,7% in navzgor potiskajo tudi cene v številnih drugih sektorjih. Zaradi sezonskih dejavnikov, povišanih stroškov prevoza in višjih cen gnojil so se zvišale tudi cene hrane. Energetski stroški so se v zadnjih tednih še zvišali, zaradi vojne v Ukrajini pa bodo prisotni dodatni pritiski na nekatere cene hrane in primarnih surovin.

Podražitve so postale vse bolj razširjene. Večina meril osnovne inflacije se je v zadnjih mesecih zvišala na raven, ki presega 2%. Vseeno je negotovo, kako vztrajno bo zviševanje teh kazalnikov, če upoštevamo vlogo, ki jo imajo začasni dejavniki v zvezi s pandemijo in posredni učinki višjih cen energentov. Tržni kazalniki nakazujejo, da bodo cene energentov ostale višje dlje časa, kot je bilo sprva pričakovano, vendar se bodo v obdobju projekcij umirile. Cenovni pritiski, ki izhajajo iz ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah, naj bi ravno tako oslabeli.

Razmere na trgu dela se še naprej izboljšujejo, saj se je brezposelnost januarja znižala na 6,8%. Čeprav pomanjkanje delovne sile vpliva na čedalje več sektorjev, ostaja rast plač na splošno umirjena. Ko se bo gospodarstvo s časom približevalo polni zmogljivosti, se bo rast plač predvidoma nekoliko okrepila. Različna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, izpeljana iz finančnih trgov in anket, se gibljejo na ravni okrog 2%. Ti dejavniki bodo še naprej prispevali tudi k osnovni inflaciji in pomagali skupni inflaciji, da se trajno ustali na naši ciljni ravni 2%.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarske obete so se z rusko invazijo na Ukrajino znatno povečala in nagnila na stran nižje rasti. Medtem ko so se tveganja, povezana s pandemijo, zmanjšala, bi lahko imela vojna v Ukrajini večji vpliv na gospodarsko klimo in znova zaostrila omejitve na strani ponudbe. Vztrajno visoki energetski stroški bi lahko skupaj z izgubo zaupanja zavrli povpraševanje bolj, kot je bilo pričakovano, ter omejili potrošnjo in naložbe.

Isti dejavniki prestavljajo navzgor usmerjeno tveganje tudi za inflacijske obete v bližnji prihodnosti. Zaradi vojne v Ukrajini obstaja tveganje znatnega zvišanja cen, zlasti cen energentov. Če se bodo cenovni pritiski prelili v hitrejšo rast plač od pričakovane ali če bo prišlo do vztrajnih negativnih posledic na strani ponudbe, bi bila lahko v srednjeročnem obdobju višja tudi inflacija. Če pa bo povpraševanje v srednjeročnem obdobju oslabilo, bi se lahko zmanjšali tudi pritiski na cene.

Finančne in denarne razmere

Ruska invazija na Ukrajino je povzročila znatno volatilnost na finančnih trgih. Po izbruhu vojne so se netvegane tržne obrestne mere zopet nekoliko znižale, potem ko so se od februarske seje zvišale, cene delnic pa so upadle.

Finančne sankcije proti Rusiji, vključno z izključitvijo nekaterih ruskih bank iz sistema SWIFT, doslej niso povzročile hudih napetosti na denarnih trgih ali pomanjkanje likvidnosti v bančnem sistemu v euroobmočju. Bančne bilance ostajajo na splošno zdrave zahvaljujoč močni kapitalski poziciji bank in manjšemu številu nedonosnih posojil. Banke so sedaj enako dobičkonosne kot pred pandemijo.

Bančne obrestne mere za posojila podjetjem so se nekoliko zvišale, medtem ko so obrestne mere za hipotekarna posojila gospodinjstvom ostale nespremenjene na zgodovinsko nizkih ravneh. Tokovi posojil podjetjem so se zmanjšali, potem ko so se v zadnjem četrtletju 2021 zelo povečali. Odobravanje posojil gospodinjstvom, zlasti stanovanjskih posojil, se nadaljuje.

Zaključek

Če povzamemo, ruska invazija na Ukrajino bo negativno vplivala na gospodarstvo v euroobmočju, obenem pa je precej okrepila negotovost. Če se bo osnovni scenarij v projekcijah uresničil, bo gospodarstvo predvidoma še vedno beležilo odboj zaradi vse manjšega vpliva pandemije ter predvidoma trdnega domačega povpraševanja in dobrih razmer na trgu dela. K zaščititi gospodarstva pred negativnimi posledicami bi lahko prispevali tudi javnofinančni ukrepi, vključno s tistimi na evropski ravni. Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov in ob upoštevanju negotovih razmer smo spremenili načrtovani obseg neto nakupov vrednostnih papirjev v prihodnjih mesecih ter potrdili vse druge ukrepe denarne politike. Zelo smo pozorni na vseprisotno negotovost. Kalibracija naših politik bo še naprej odvisna od podatkov in bo temeljila na sprotni oceni gospodarskih obetov. Pripravljeni smo prilagoditi vse naše instrumente, da se inflacija stabilizira na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije