Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 19. januar 2017

Gospe in gospodje, dovolite mi, da vam najprej zaželim srečno novo leto. S podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da bomo nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev nadaljevali na sedanji mesečni ravni 80 milijard EUR do konca marca 2017 ter da se bodo neto nakupi od aprila 2017 predvidoma nadaljevali na mesečni ravni 60 milijard EUR do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Neto nakupi bodo potekali vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa.

Svet ECB je danes določil tudi nadaljnje podrobnosti o tem, kako bo Eurosistem v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja kupoval vrednostne papirje, katerih donosnost je pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita. Ti sklepi bodo ob 15.30 po srednjeevropskem času objavljeni v posebnem sporočilu za javnost.

Sklepi o denarni politiki, sprejeti decembra 2016, so bili uspešni pri ohranjanju zelo ugodnih pogojev financiranja, ki so potrebni za to, da se v srednjeročnem obdobju zagotovi vzdržno približevanje inflacije ravni pod 2%, a blizu te meje. Prenos naših ukrepov še naprej ugodno vpliva na posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva. V skladu s pričakovanji se je skupna inflacija nedavno zvišala, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri cenah energentov, medtem ko ostaja osnovna inflacija umirjena. Svet ECB se tudi v prihodnje ne bo odzival na tiste spremembe v inflaciji, ki so ocenjene kot začasne in zato ne vplivajo na srednjeročne obete za stabilnost cen.

Zelo spodbujevalno naravnana denarna politika je potrebna za to, da se bodo inflacijski pritiski v euroobmočju okrepili in tako spodbudili rast skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Če bo za dosego zastavljenih ciljev to potrebno, bo Svet ECB ukrepal z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost programa nakupa vrednostnih papirjev oziroma njegovo trajanje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v tretjem četrtletju 2016 realno povečal za 0,3% glede na drugo četrtletje, ko je bila rast na podobni ravni. Po najnovejših podatkih, zlasti rezultatih anket, je bila gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2016 nekoliko višja. V prihodnjem obdobju pričakujemo, da se bo gospodarska rast še bolj utrdila. Prenos ukrepov denarne politike spodbuja domače povpraševanje in omogoča lažje razdolževanje. Okrevanje naložb še vedno spodbujajo zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij. Poleg tega se zaradi vztrajne rasti stopnje zaposlenosti, ki jo pospešujejo tudi pretekle strukturne reforme, zvišuje zasebna potrošnja, in sicer preko višjega realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Hkrati je opaziti znake nekoliko močnejšega svetovnega gospodarskega okrevanja. Gospodarsko rast v euroobmočju bosta verjetno zavirala počasno izvajanje strukturnih reform in preostalo prilagajanje bilanc v številnih sektorjih. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti in so povezana predvsem z globalnimi dejavniki.

Po podatkih Eurostata se je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, opazno zvišala, in sicer z 0,6% v novembru 2016 na 1,1% v decembru. Zvišanje je predvsem posledica visoke medletne rasti cen energentov, medtem ko za zdaj ni nobenih prepričljivih znakov o trendu naraščanja osnovne inflacije. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo glede na sedanje terminske cene nafte skupna inflacija v bližnji prihodnosti najverjetneje še okrepila, in sicer predvsem zaradi medletne stopnje rasti cen energentov. Vseeno se bodo merila osnovne inflacije v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, pričakovanem gospodarskem okrevanju in postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala predvidoma zviševala bolj postopno.

Kot je pokazala denarna analiza, je široki denarni agregat (M3) še naprej močno rasel, pri čemer se je medletna stopnja rasti povečala s 4,4% v oktobru 2016 na 4,8% v novembru. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v novembru na medletni ravni povečal za 8,7% (v oktobru za 8,0%).

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam se je novembra 2016 v primerjavi s predhodnim mesecem povečala z 2,1% na 2,2%. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je v novembru rahlo povečala na 1,9% v primerjavi z 1,8% v oktobru. Medtem ko dinamika bančnih kreditov še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju, pa ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, precej spodbujajo izboljšanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter s tem kreditne tokove povsod v euroobmočju. Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za zadnje četrtletje 2016 nakazuje, da so se kreditni standardi za posojila podjetjem večinoma stabilizirali, medtem ko se je povpraševanje po posojilih še naprej močno krepilo v vseh kategorijah posojil.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se inflacija vzdržno in čim prej vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje.

Denarna politika, ki je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti na srednji rok, s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Za povečevanje odpornosti, zmanjševanje strukturne brezposelnosti ter pospeševanje naložb, produktivnosti in rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Strukturne reforme so potrebne v vseh državah euroobmočja. Reforme so potrebne predvsem za izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture. Poleg tega so med prednostnimi nalogami okrepitev sedanjih naložbenih pobud, napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in reforme za hitrejše reševanje slabih posojil. Gospodarsko okrevanje morajo podpirati tudi javnofinančne politike, ki pa morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za zagotovitev zaupanja v fiskalni okvir je še naprej nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti. Obenem je nujno, da vse države okrepijo prizadevanja za vzpostavitev takšne sestave javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije