TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 7. september 2017

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na sedanji mesečni ravni 60 milijard EUR predvidoma izvajali do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Neto nakupi potekajo vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Najnovejše informacije, vključno z novimi projekcijami strokovnjakov ECB, potrjujejo večinoma nespremenjene srednjeročne obete za gospodarsko rast in inflacijo v euroobmočju. Gospodarska rast, ki se je v prvi polovici leta 2017 okrepila bolj, kot je bilo pričakovano, je še naprej solidna in je zajela vse države in sektorje. Po drugi strani nedavna volatilnost deviznih tečajev predstavlja vir negotovosti, ki jo je treba spremljati zaradi morebitnih posledic za srednjeročne obete za stabilnost cen.

Sedanja konjunktura sicer vliva zaupanje, da se bo inflacija postopno približala ravni, ki je skladna z našim inflacijskim ciljem, vendar se doslej še ni dovolj pokazala v močnejši inflacijski dinamiki. Merila osnovne inflacije so se v zadnjih mesecih rahlo izboljšala, vendar gledano v celoti ostajajo umirjena. Zato je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se osnovni inflacijski pritiski postopno okrepili in spodbudili dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost programa nakupa vrednostnih papirjev oziroma njegovo trajanje. Letos jeseni se bomo odločili o kalibraciji instrumentov denarne politike v obdobju po koncu leta, pri čemer bomo upoštevali pričakovano gibanje inflacije in finančne razmere, ki so potrebne, da bi se inflacija vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2017 medčetrtletno realno povečal za 0,6%, potem ko je rast v prvem četrtletju znašala 0,5%. Anketni podatki kažejo na nadaljnjo široko zastavljeno gospodarsko rast v prihodnjem obdobju. Ukrepi denarne politike spodbujajo domače povpraševanje in so olajšali proces razdolževanja. Zasebno potrošnjo podpirata rast zaposlenosti, ki se med drugim krepi zaradi preteklih reform na trgu dela, ter naraščanje premoženja gospodinjstev. Poleg tega zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij še naprej poganjajo okrevanje naložb. Obenem bo tudi široko zastavljeno svetovno gospodarsko okrevanje podpiralo izvoz euroobmočja.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2017 pripravili strokovnjaki ECB. Po projekcijah se bo letni BDP v letu 2017 realno povečal za 2,2%, v letu 2018 za 1,8% in v letu 2019 za 1,7%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili obeti za realno rast BDP za leto 2017 popravljeni navzgor, kar je posledica močnejšega zagona rasti, za obdobje zatem pa so ostali večinoma nespremenjeni.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so še naprej približno uravnotežena. Po eni strani se s sedanjim pozitivnim cikličnim zagonom povečujejo možnosti za močnejši gospodarski vzpon od pričakovanega. Po drugi strani pa so še naprej prisotna navzdol usmerjena tveganja, povezana predvsem s svetovnimi dejavniki in gibanji na deviznih trgih.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je avgusta znašala 1,5%. V prihodnjem obdobju se bo glede na sedanje terminske cene nafte medletna stopnja skupne inflacije verjetno začasno znižala ob prelomu leta, in sicer predvsem zaradi baznih učinkov pri cenah energentov. Obenem so se merila osnovne inflacije v zadnjih mesecih rahlo zvišala, vendar še ne kažejo prepričljivega trenda naraščanja. Domači stroškovni pritiski, zlasti s trga dela, so še vedno umirjeni. Osnovna inflacija v euroobmočju se bo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti, postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala in zviševanju plač predvidoma postopno zviševala.

Takšno oceno v splošnem kažejo tudi makroekonomske projekcije za euroobmočje, ki so jih septembra 2017 pripravili strokovnjaki ECB, po katerih bo medletna inflacija v letu 2017 znašala 1,5%, v letu 2018 1,2%, v letu 2019 pa 1,5%. V primerjavi z junijskimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov Eurosistema so bili inflacijski obeti rahlo popravljeni navzdol, kar je predvsem posledica nedavne apreciacije tečaja eura.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) kljub določeni mesečni volatilnosti še naprej močno raste, saj je medletna stopnja rasti julija 2017 dosegla 4,5%, potem ko je junija znašala 5,0%. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v juliju 2017 na medletni ravni povečal za 9,1% (v juniju za 9,7%).

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je julija 2017 povečala na 2,4%, potem ko je junija znašala 2,0%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom ostala stabilna na ravni 2,6%. Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja – zlasti za mala in srednje velika podjetja – ter kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se inflacija zanesljivo vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo politike na drugih področjih odločilno prispevati h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjševanju ranljivosti. Za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti ter okrepitev gospodarskega potenciala in produktivnosti v euroobmočju je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, bi vsem državam koristila okrepitev prizadevanj v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno. Krepitev ekonomske in monetarne unije ostaja prednostna naloga. Svet ECB pozdravlja sedanje razprave o nadaljnjem izboljšanju institucionalne arhitekture v ekonomski in monetarni uniji.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije