TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 20. julij 2017

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na sedanji mesečni ravni 60 milijard EUR predvidoma izvajali do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Neto nakupi potekajo vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Z našimi ukrepi denarne politike še naprej omogočamo zelo spodbujevalne pogoje financiranja, ki so potrebni za nadaljnji napredek k temu, da se inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približa ravni pod 2%, a blizu te meje. Najnovejše informacije potrjujejo, da se gospodarska rast v euroombočju še naprej krepi in dosega vedno več sektorjev in regij. Tveganja v obetih za gospodarsko rast so približno uravnotežena.

Sedanja konjunktura vliva zaupanje, da se bo inflacija postopno približala ravni, ki je skladna z našim inflacijskim ciljem, čeprav se doslej še ni izrazila v močnejši inflacijski dinamiki. Skupno inflacijo hromijo šibka gibanja cen energentov. Tudi merila osnovne inflacije na splošno ostajajo na nizkih ravneh. Zato je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se osnovni inflacijski pritiski postopno okrepili in podpirali dinamiko skupne inflacije v srednjeročnem obdobju. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, smo pripravljeni povečati velikost programa nakupa vrednostnih papirjev oziroma njegovo trajanje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v prvem četrtletju 2017 medčetrtletno povečal za 0,6%, potem ko je v zadnjem četrtletju 2016 rast znašala 0,5%. Najnovejši podatki, zlasti rezultati anket, še naprej napovedujejo trdno in široko razširjeno gospodarsko rast v prihodnjem obdobju. Prenos ukrepov denarne politike spodbuja domače povpraševanje in olajšuje proces razdolževanja. Poleg tega zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij še naprej poganjajo okrevanje naložb. Rast zaposlenosti, ki se med drugim krepi zaradi preteklih reform na trgu dela, ter naraščanje premoženja gospodinjstev podpirata zasebno potrošnjo. Obenem bo svetovno gospodarsko okrevanje predvidoma podpiralo trgovinsko menjavo in izvoz iz euroobmočja. Vseeno obete za gospodarsko rast še naprej slabita počasno izvajanje strukturnih reform, zlasti na trgih proizvodov, ter prilagajanje bilanc, ki je kljub stalnemu izboljševanju še vedno potrebno v številnih sektorjih.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so približno uravnotežena. Po eni strani se s sedanjim pozitivnim cikličnim zagonom povečujejo možnosti za močnejši gospodarski vzpon od pričakovanega. Po drugi strani pa so še naprej prisotna navzdol usmerjena tveganja, povezana predvsem s svetovnimi dejavniki.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je junija predvsem zaradi nižje rasti cen energentov znašala 1,3%, kar je rahlo manj kot maja, ko je bila na ravni 1,4%. Kar zadeva prihodnje obdobje, bo glede na sedanje terminske cene nafte skupna inflacija v prihodnjih mesecih najverjetneje ostala približno na sedanji ravni. Obenem ostajajo merila osnovne inflacije nizka in za zdaj še ne kažejo prepričljivih znakov naraščanja, saj so domači stroškovni pritiski, vključno z rastjo plač, še vedno oslabljeni. Osnovna inflacija v euroobmočju se bo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti in postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala predvidoma zviševala le postopno.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej močno raste, saj je njegova medletna stopnja rasti maja 2017 dosegla 5,0%, potem ko je aprila znašala 4,9%. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v maju 2017 na medletni ravni povečal za 9,3%, kar je enako kot aprila.

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam je maja 2017 ostala stabilna na ravni 2,4%, medtem ko se je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom zvišala na 2,6%, potem ko je aprila znašala 2,4%. Kot je pokazala anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za drugo četrtletje 2017, so se kreditni standardi za posojila podjetjem in stanovanjska posojila gospodinjstvom še dodatno ublažili, večje povpraševanje pa še naprej prispeva k rasti posojil. Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva ter s tem tudi kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se inflacija zanesljivo vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo politike na drugih področjih odločno prispevati h krepitvi sposobnosti za dolgoročnejšo rast in k zmanjševanju ranljivosti. Za povečevanje odpornosti, zmanjševanje strukturne brezposelnosti ter pospeševanje rasti produktivnosti je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, bi vsem državam koristila okrepitev prizadevanj v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije