TISKOVNA KONFERENCA

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Talin, 8. junij 2017

UVODNA IZJAVA

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rad bi se zahvalil guvernerju Ardu Hanssonu za gostoljubje in izrazil posebno hvaležnost zaposlenim v estonski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov seje.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev na sedanji mesečni ravni 60 milijard EUR predvidoma izvajali do konca decembra 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Neto nakupi bodo potekali vzporedno s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Z našimi ukrepi denarne politike še naprej ohranjamo zelo ugodne pogoje financiranja, ki so potrebni za to, da se v srednjeročnem obdobju zagotovi vzdržno približevanje inflacije ravni pod 2%, a blizu te meje. Informacije, ki so postale dostopne od zadnje seje o denarni politiki konec aprila, potrjujejo močan zagon gospodarstva euroobmočja, ki bo po projekcijah raslo nekoliko hitreje, kot je bilo sprva pričakovano. Menimo, da so tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, zdaj približno uravnotežena.

Obenem pa gospodarska rast še ni privedla do močnejše dinamike inflacije. Do zdaj so merila osnovne inflacije ostala umirjena. Da bi se osnovni inflacijski pritiski okrepili in tako spodbudili rast skupne inflacije v srednjeročnem obdobju, je še vedno potrebna zelo spodbujevalno naravnana denarna politika. Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, je Svet ECB pripravljen povečati velikost programa nakupa vrednostnih papirjev oziroma njegovo trajanje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. BDP v euroobmočju se je v prvem četrtletju 2017 medčetrtletno realno povečal za 0,6%, v primerjavi z 0,5% v zadnjem četrtletju 2016. Najnovejši podatki, zlasti rezultati anket, še naprej kažejo na solidno, obširno gospodarsko rast v prihodnjem obdobju. Prenos ukrepov denarne politike omogoča lažje razdolževanje in bo predvidoma še naprej spodbujal domače povpraševanje. Okrevanje naložb tako še naprej podpirajo zelo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij. Zaradi rasti zaposlenosti, ki jo pospešujejo tudi pretekle reforme na trgu dela, se povečujeta realni razpoložljivi dohodek in zasebna potrošnja. Poleg tega svetovno gospodarsko okrevanje vse bolj podpira trgovinsko menjavo in izvoz euroobmočja. Ne glede na trenutno izboljševanje pa obete za gospodarsko rast še naprej zavirata počasno izvajanje strukturnih reform, zlasti na trgih proizvodov, ter prilagajanje bilanc, ki je še potrebno v številnih sektorjih.

Takšno oceno na splošno kažejo tudi junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje, dokončane konec maja, ki pa so pogojene s celovitim izvajanjem vseh ukrepov denarne politike. Po teh projekcijah se bo BDP v letu 2017 realno povečal za 1,9%, v letu 2018 za 1,8% in v letu 2019 za 1,7%. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti glede realne rasti BDP v obdobju projekcij popravljeni navzgor.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, so po ocenah približno uravnotežena. Po eni strani se s sedanjim pozitivnim cikličnim zagonom povečujejo možnosti za močnejši gospodarski vzpon od pričakovanega. Po drugi strani pa so še naprej prisotna navzdol usmerjena tveganja, povezana predvsem s svetovnimi dejavniki.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, maja znašala 1,4%, potem ko je aprila dosegla 1,9% in marca 1,5%. Kot je bilo pričakovano, je nedavna volatilnost stopnje inflacije predvsem posledica cen energentov ter začasnega zvišanja cen storitev v času okrog velikonočnih praznikov. Kar zadeva prihodnje obdobje, bo glede na sedanje terminske cene nafte skupna inflacija v prihodnjih mesecih najverjetneje ostala približno na trenutni ravni. Obenem ostajajo merila osnovne inflacije nizka in za zdaj še ne kažejo prepričljivih znakov naraščanja, saj neizkoriščeni viri še vedno zavirajo gibanje domačih cen in plač. Osnovna inflacija se bo v srednjeročnem obdobju ob podpori ukrepov denarne politike, nadaljnji gospodarski rasti in postopnem zmanjševanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala predvidoma zviševala bolj postopno.

Takšno oceno na splošno kažejo tudi junijske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje, po katerih bo medletna inflacija znašala 1,5% v letu 2017, 1,3% v letu 2018 in 1,6% v letu 2019. V primerjavi z marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili obeti glede skupne inflacije popravljeni navzdol, in sicer predvsem zaradi nižjih cen nafte.

Kot je pokazala denarna analiza, široki denarni agregat (M3) še naprej močno raste, saj je medletna stopnja rasti aprila 2017 znašala 4,9%, potem ko je marca dosegla 5,3%. Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v aprilu 2017 na medletni ravni povečal za 9,2% (v marcu za 9,1%).

Okrevanje rasti posojil zasebnemu sektorju, ki ga beležimo od začetka leta 2014, se nadaljuje. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam se je aprila 2017 povečala na 2,4%, potem ko je prejšnji mesec znašala 2,3%, medtem ko je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom aprila ostala stabilna na ravni 2,4%. Prenos ukrepov denarne politike ECB, ki so v veljavi od junija 2014, še naprej močno podpira posojilne pogoje za podjetja in gospodinjstva, dostop do financiranja, zlasti za mala in srednje velika podjetja, ter s tem tudi kreditne tokove v celotnem euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, da bi se inflacija zanesljivo vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, morajo h krepitvi gospodarske rasti mnogo odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih. Za povečanje odpornosti, zmanjšanje strukturne brezposelnosti, dvig produktivnosti in pospešitev rasti potencialnega proizvoda je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Kar zadeva javnofinančne politike, bi vsem državam koristila okrepitev prizadevanj v smeri takšne sestave javnih financ, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Za večjo odpornost gospodarstva euroobmočja je še naprej ključno, da se Pakt za stabilnost in rast ter postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ves čas in v vseh državah izvajata v celoti, transparentno in dosledno.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije