Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB
Frankfurt na Majni, 20. oktober 2016

Spoštovane gospe in gospodje, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Pričakujemo, da bodo te ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in tudi precej dlje, kot bodo trajali naši neto nakupi vrednostnih papirjev. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, potrjujemo, da bomo mesečne nakupe vrednostnih papirjev v višini 80 milijard EUR predvidoma izvajali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Informacije, ki so postale dosegljive od seje v začetku septembra, potrjujejo, da gospodarstvo euroobmočja v skladu z našimi prejšnjimi pričakovanji še naprej počasi, a vztrajno okreva, inflacija pa se postopno zvišuje. Gospodarstvo euroobmočja ostaja odporno proti neugodnim posledicam svetovne gospodarske in politične negotovosti, k čemur prispevajo tudi obširni ukrepi denarne politike, ki zagotavljajo zelo ugodne pogoje financiranja za podjetja in gospodinjstva. Vseeno so v osnovnem scenariju še vedno prisotna navzdol usmerjena tveganja.

V prihodnjem obdobju bomo še naprej ohranjali zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko, ki je nujna za to, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vztrajno približevala ravni pod 2%, a blizu te meje. V ta namen bomo, če bo to potrebno, tudi v prihodnje ukrepali z vsemi instrumenti, ki so nam na voljo v okviru našega mandata. Decembra se bo Svet ECB pri svoji oceni lahko oprl na nove makroekonomske projekcije, ki segajo vse do leta 2019, in na delo, ki so ga opravili odbori Eurosistema v zvezi z možnostmi za zagotovitev nemotenega izvajanja programa nakupov vrednostnih papirjev do marca 2017 oziroma po potrebi še dlje.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v drugem četrtletju 2016 medčetrtletno povečal za 0,3%, potem ko je v prvem četrtletju zabeležil 0,5-odstotno rast. Po najnovejših podatkih in rezultatih anket se bo rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju 2016, in sicer s približno enako dinamiko kot v drugem četrtletju. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da bo gospodarstvo raslo zmerno, a vztrajno. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali ukrepi denarne politike, ki se bodo prenašali v realno gospodarstvo. Okrevanje naložb še vedno spodbujajo ugodni pogoji financiranja in izboljševanje dobičkonosnosti podjetij. Rast realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev in zasebne potrošnje pa dodatno spodbujajo še vedno nizke cene nafte in vztrajno izboljševanje zaposlenosti, k čemur prispevajo tudi pretekle strukturne reforme. Poleg tega bo javnofinančna politika v euroobmočju v letu 2017 pretežno nevtralna. Vseeno bodo gospodarsko okrevanje v euroobmočju po pričakovanjih v prihodnje zavirali dejavniki, kot so še vedno šibko zunanje povpraševanje, nujna bilančna prilagajanja v več sektorjih in počasno izvajanje strukturnih reform. Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, ostajajo na strani nižje rasti in so povezana predvsem z zunanjim okoljem.

Po podatkih Eurostata je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, septembra 2016 dosegla 0,4%, potem ko je avgusta znašala 0,2%. Zvišanje je predvsem posledica nadaljnje medletne rasti cen energentov, medtem ko za zdaj ni nobenih prepričljivih znakov o trendu naraščanja osnovne inflacije. Kar zadeva prihodnje obdobje, se bo glede na sedanje terminske cene nafte stopnja inflacije v naslednjih nekaj mesecih najverjetneje okrepila, in sicer v veliki meri zaradi baznih učinkov, ki vplivajo na medletno stopnjo rasti cen energentov. Inflacija se bo ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanem gospodarskem okrevanju v letih 2017 in 2018 predvidoma še naprej zviševala.

Kot je pokazala denarna analiza, je široki denarni agregat (M3) v avgustu 2016 še naprej rasel z močno dinamiko in se na medletni ravni povečal za 5,1% (v juliju za 4,9%). Podobno kot v prejšnjih mesecih so medletno rast M3 poganjale zlasti najbolj likvidne komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 v avgustu na medletni ravni povečal za 8,9% (v juliju za 8,4%).

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je avgusta znašala 1,9%, medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom pa je v istem času ostala stabilna na ravni 1,8%. Medtem ko dinamika bančnih kreditov še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju, pa ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, precej spodbujajo izboljšanje posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter s tem kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za tretje četrtletje 2016 kaže na določeno nadaljnje izboljšanje razmer na strani ponudbe in povpraševanja po posojilih zasebnemu nefinančnemu sektorju. Poleg tega so banke še naprej poročale, da sta k ugodnejšim posojilnim pogojem prispevala program nakupa vrednostnih papirjev in negativna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da je treba ohraniti izjemno veliko spodbudo s strani denarne politike, ki je potrebna za to, da bi se inflacija zanesljivo in čim prej vrnila na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika, ki je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti na srednji rok, s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Kot je Svet ECB že večkrat poudaril – in kot zopet močno odmeva tudi v evropskih in mednarodnih razpravah o ekonomskih politikah – morajo za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, precej odločneje prispevati tudi politike na drugih področjih tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Za zmanjševanje strukturne brezposelnosti in pospeševanje rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju je treba bistveno hitreje izvajati strukturne reforme. Strukturne reforme so potrebne v vseh državah euroobmočja. Usmerjene morajo biti zlasti v dvig produktivnosti in izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture, saj je to osrednjega pomena za povečanje naložb in pospešitev zaposlovanja. K temu cilju bodo pozitivno prispevali tudi okrepitev sedanjih naložbenih pobud, vključno z razširitvijo Junckerjevega načrta, napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in reforme za hitrejše reševanje nedonosnih posojil. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform bomo v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike poleg doseganja višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju okrepili tudi odpornost euroobmočja proti globalnim šokom. Gospodarsko okrevanje morajo podpirati tudi javnofinančne politike, ki pa morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za zagotovitev zaupanja v fiskalni okvir je še naprej nujno, da se Pakt za stabilnost in rast ves čas in v vseh državah izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije