European Central Bank - eurosystem
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 21. januar 2016

Gospe in gospodje, dovolite mi, da vam najprej zaželim srečno novo leto. S podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize in po tem, ko smo prejšnji mesec nekoliko prilagodili ukrepe denarne politike, smo sklenili, da ključne obrestne mere ECB ohranimo nespremenjene. Pričakujemo, da bodo na sedanji ali še nižji ravni ostale dlje časa. Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, nakupi vrednostnih papirjev potekajo nemoteno in še naprej ugodno vplivajo tako na ceno kot na razpoložljivost kreditov za podjetja in gospodinjstva.

Sodeč po podatkih, ki so na voljo v začetku leta 2016, je jasno, da ukrepi denarne politike, ki smo jih sprejeli od sredine leta 2014 naprej, delujejo. Zato so se dogajanja v realnem gospodarstvu ter na področju kreditiranja in pogojev financiranja izboljšala in okrepila odpornost eura proti nedavnim globalnim gospodarskim šokom. Odločitve z začetka decembra, ko smo sklenili podaljšati izvajanje mesečnih neto nakupov vrednostnih papirjev v višini 60 milijard EUR najmanj do konca marca 2017 in ob zapadlosti ponovno investirati glavnico vrednostnih papirjev tako dolgo, kot bo potrebno, so bile povsem ustrezne. Omenjene odločitve bodo bistveno povečale likvidnost v bančnem sistemu in okrepile našo prihodnjo usmeritev glede obrestnih mer.

Z začetkom novega leta pa so se ponovno povečala navzdol usmerjena tveganja, saj smo priča večji negotovosti glede rasti nastajajočih tržnih gospodarstev, volatilnosti na finančnih trgih in trgih primarnih surovin ter geopolitičnim tveganjem. V takih okoliščinah je tudi dinamika inflacije v euroobmočju šibkejša od pričakovane. Zato bomo morali naravnanost denarne politike pregledati in po možnosti ponovno pretehtati na naslednji seji, ki bo potekala v začetku marca, ko bodo na voljo nove makroekonomske projekcije, v katerih bo zajeto tudi leto 2018. V vmesnem času si bomo prizadevali vzpostaviti vse tehnične pogoje za to, da bomo lahko po potrebi izvedli celo vrsto možnih ukrepov denarne politike.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Podatki za tretje četrtletje 2015 so potrdili 0,3-odstotno četrtletno realno rast BDP v euroobmočju, ki jo je podpirala predvsem zasebna potrošnja, zaviral pa jo je negativen prispevek neto izvoza. Najnovejši anketni kazalniki do decembra 2015 kažejo, da je realna rast BDP v zadnjem četrtletju preteklega leta ohranila zagon. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo. Domače povpraševanje bodo predvidoma še naprej podpirali naši ukrepi denarne politike in njihovi pozitivni učinki na finančne pogoje, podporo pa zagotavlja tudi napredek, ki je bil že dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega naj bi ponovni padec cen nafte dodatno spodbudil realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in naložbe. Tudi naravnanost fiskalne politike v euroobmočju postaja rahlo ekspanzivna, kar je posledica posebnih ukrepov za pomoč beguncem. Okrevanje gospodarstva v euroobmočju pa še naprej zavirajo dejavniki, kot so šibka rast v nastajajočih tržnih gospodarstvih, volatilnost na finančnih trgih, prilagajanje bilanc, ki je nujno v številnih sektorjih, ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Tveganja za gospodarsko rast v euroobmočju, ki so še naprej usmerjena navzdol, so povezana predvsem s povečano negotovostjo glede gibanj v svetovnem gospodarstvu, pa tudi s širšimi geopolitičnimi tveganji. Ta tveganja lahko zaviralno vplivajo na svetovno gospodarsko rast in zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja ter širše na zaupanje.

Medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, je decembra 2015 dosegla 0,2%, potem ko je novembra znašala 0,1%. Decembrska vrednost je bila nižja od pričakovane predvsem zaradi ponovnega strmega padca cen nafte ter nižje rasti cen hrane in storitev. Na podlagi sedanjih terminskih cen nafte, ki so precej pod ravnijo izpred nekaj tednov, je pričakovano gibanje inflacije v letu 2016 sedaj precej nižje, kot so kazali decembrski obeti. Po sedanjih pričakovanjih bo stopnja inflacije v prihodnjih mesecih ostala na zelo nizki ali negativni ravni ter se bo okrepila šele proti koncu leta 2016. Zatem naj bi se ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanem gospodarskem okrevanju zviševala še naprej, vendar bo treba natančno spremljati tveganje sekundarnih učinkov. Celovitejša slika vpliva, ki ga imajo cene nafte ter drugi zunanji in domači dejavniki na inflacijske obete, bo na voljo v marčnih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB, ki bodo zajemale tudi leto 2018.

V denarni analizi najnovejši podatki potrjujejo trdno rast širokega denarnega agregata (M3), saj je medletna stopnja rasti M3 novembra znašala 5,1%, potem ko je oktobra dosegla 5,3%. Medletno rast tega agregata še naprej poganjajo zlasti njegove najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 novembra medletno zrasel za 11,2% v primerjavi z 11,8% v oktobru.

V posojilni dinamiki se je nadaljevalo postopno okrevanje, ki ga beležimo že od začetka leta 2014. Medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je novembra 2015 v primerjavi z oktobrom povečala z 0,6% na 0,9%. Dinamika posojil podjetjem še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje ter nadaljnje prilagajanje bilanc v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna rast posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je novembra okrepila na 1,4%, potem ko je bila oktobra na ravni 1,2%.

Anketa o bančnih posojilih v euroobmočju za zadnje četrtletje 2015 kaže na nadaljnje izboljšanje povpraševanja po bančnih posojilih, ki ga spodbujajo nizka raven obrestnih mer, potrebe po financiranju investicij in obeti na stanovanjskem trgu. Kreditni standardi za posojila podjetjem so se še dodatno ublažili predvsem zaradi vse večjih konkurenčnih pritiskov v bančnem poslovanju s komitenti, medtem ko je pri kreditnih standardih za stanovanjska posojila gospodinjstvom prišlo do neto ublažitve. Gledano v celoti so ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od junija 2014, jasno prispevali k izboljšanju posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva ter spodbudili kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, je navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali iz denarne analize potrdila, da so sprejeti ukrepi denarne politike učinkoviti ter da bo treba na naslednji seji, ki bo na začetku marca, pregledati in morebiti ponovno pretehtati naravnanost denarne politike, s čimer bomo zagotovili vrnitev inflacije na raven pod 2%, vendar blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo k temu, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še vedno visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi morale sedanje ciklično okrevanje spodbujati tudi učinkovite strukturne politike. Za povečanje produktivnih naložb, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti so življenjskega pomena zlasti ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, vključno z zagotavljanjem ustrezne javne infrastrukture. S hitro in učinkovito izvedbo strukturnih reform v razmerah spodbujevalno naravnane denarne politike ne bomo dosegli le višje vzdržne gospodarske rasti v euroobmočju, ampak tudi okrepili pričakovanja o trajno višjih dohodkih ter hitreje izkoristili pozitivne učinke reform, s čimer bo euroobmočje postalo odpornejše proti globalnim šokom. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s fiskalnimi pravili Evropske unije. Za ohranitev zaupanja v fiskalni okvir je nujno, da se Pakt za stabilnost in rast izvaja dosledno in v celoti. Obenem bi si morale vse države prizadevati za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Zdaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije