Uvodna izjava na tiskovni konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Vítor Constâncio, podpredsednik ECB,
15. april 2015

Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas pozdravljava na naši tiskovni konferenci.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize ter v skladu s prihodnjo usmeritvijo denarne politike smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene.

Kar zadeva nestandardne ukrepe denarne politike, smo 9. marca začeli kupovati vrednostne papirje javnega sektorja v eurih kot del razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev, ki zajema tudi nakupe listinjenih vrednostnih papirjev in kritih obveznic. Nakupi se bodo predvidoma izvajali do konca septembra 2016, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo našemu cilju, da v srednjeročnem obdobju dosežemo stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te meje. Pri presojanju o tem bo Svet ECB sledil strategiji denarne politike in se osredotočal na trend inflacije, pri čemer bo zanemaril nepričakovane odmike v merjeni inflaciji v eno ali drugo smer, če bodo takšni odmiki ocenjeni kot prehodni in brez posledic za srednjeročne obete glede stabilnosti cen.

Izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev poteka nemoteno, obseg nakupov pa je v skladu z napovedanim zneskom v višini 60 milijard EUR vrednostnih papirjev na mesec. Poleg tega se kažejo jasni znaki, da ukrepi denarne politike, ki smo jih uvedli, delujejo. Razmere na finančnih trgih in stroški zunanjega financiranja za zasebni sektor so se v zadnjih mesecih precej izboljšali, medtem ko so se posojilni pogoji za podjetja in gospodinjstva znatno ublažili, povpraševanje po kreditih pa se je okrepilo.

V prihodnje bo naša pozornost usmerjena v polno izvajanje ukrepov denarne politike. S temi ukrepi bomo prispevali k nadaljnjemu izboljšanju gospodarskih obetov, k zmanjšanju neizkoriščenega gospodarskega potenciala ter k okrepitvi rasti denarja in kreditov. Skupaj bodo takšna gibanja pripomogla k temu, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje, ter utrdila trdno zasidranje srednjeročnih in dolgoročnih inflacijskih pričakovanj.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP v euroobmočju se je v zadnjem četrtletju 2014 glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,3%. Glavno gonilo okrevanja je bilo še naprej domače povpraševanje, zlasti zasebna potrošnja. Zadnji ekonomski kazalniki in anketni podatki do marca kažejo, da je gospodarstvo euroobmočja od konca leta 2014 pridobilo dodaten zagon. Za prihodnje obdobje pričakujemo, da se bo gospodarsko okrevanje postopno širilo in krepilo. Domače povpraševanje naj bi dodatno spodbudila trenutno izboljševanje finančnih pogojev ter napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega naj bi nižja raven cen nafte še naprej podpirala realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij ter s tem zasebno potrošnjo in investicije. Obenem bo izboljševanje cenovne konkurenčnosti predvidoma ugodno vplivalo na povpraševanje po izvozu euroobmočja. Vseeno bosta okrevanje v euroobmočju verjetno še naprej zavirala nujno prilagajanje bilanc v različnih sektorjih ter počasno izvajanje strukturnih reform.

Čeprav so tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, še vedno na strani nižje rasti, so postala bolj uravnotežena zaradi nedavnih sklepov o denarni politiki, upada cen nafte in nižjega tečaja eura.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, marca 2015 znašala –0,1%, kar je več kot februarja in januarja, ko je bila na ravni –0,3% oziroma –0,6%. Takšna dinamika je v veliki meri posledica zvišanja eurskih cen nafte od sredine januarja dalje. Na podlagi razpoložljivih informacij in sedanjih cen naftnih terminskih pogodb bo medletna inflacija v prihodnjih mesecih predvidoma ostala zelo nizka ali še vedno negativna. Kasneje tekom letošnjega leta bo začela postopno naraščati in se bo v letih 2016 in 2017 še okrepila, pri čemer jo bodo podpirali ugodni učinki ukrepov denarne politike na agregatno povpraševanje, vpliv nižjega tečaja eura ter predpostavljeni bazni učinki in nekoliko višje cene nafte v prihodnjih letih.

Svet ECB bo še naprej natančno spremljal tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju. Pri tem se bomo posebej osredotočali na prenos ukrepov denarne politike, geopolitična dogajanja ter gibanja deviznega tečaja in cen energentov.

V denarni analizi nedavni podatki potrjujejo, da se osnovna rast širokega denarnega agregata (M3) postopno povečuje. Medletna stopnja rasti agregata M3 se je okrepila s 3,7% v januarju na 4,0% v februarju. Medletno rast tega agregata še naprej poganjajo najlikvidnejše komponente, saj je ožji denarni agregat M1 februarja medletno porasel za 9,1%.

Dodatno se je postopno izboljšala tudi posojilna dinamika. Medletna stopnja rasti posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je februarja znašala –0,4%, potem ko je bila januarja na ravni –0,9%, kar pomeni, da je še naprej okrevala z najnižje ravni, dosežene v februarju 2014 (–3,2%). S tega vidika anketa o bančnih posojilih iz aprila 2015 potrjuje, da se z izboljševanjem posojilnih pogojev nadalje krepi rast posojil, zlasti posojil podjetjem. Kljub izboljšanju pa ostaja dinamika posojil nefinančnim družbam šibka in še naprej odraža zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavnike na strani ponudbe posojil ter proces bilančnega prilagajanja v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je februarja 2015 v primerjavi z januarjem še nadalje povečala z 0,9% na 1,0%. Ukrepi denarne politike, ki smo jih uvedli, bi morali spodbuditi nadaljnje zmanjšanje stroškov zadolževanja za podjetja in gospodinjstva ter izboljšati kreditne tokove povsod v euroobmočju.

Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, potrjuje, da je treba nedavne odločitve Sveta ECB dosledno uresničiti. Odločno izvajanje vseh ukrepov denarne politike bo podprlo okrevanje v euroobmočju ter v srednjeročnem obdobju dvignilo stopnjo inflacije proti ravnem pod 2%, a blizu te meje.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo za to, da bi lahko v celoti izkoristili pozitivne učinke ukrepov denarne politike, k tem prizadevanjem odločno prispevati tudi politike na drugih področjih. Zaradi še naprej visoke strukturne brezposelnosti in nizke rasti potencialnega proizvoda v euroobmočju bi morali sedanje ciklično okrevanje spodbuditi učinkoviti ukrepi na ponudbeni strani. Tako je za povečanje investicij, pospešitev zaposlovanja in dvig produktivnosti treba v več državah pospešiti reforme na trgu proizvodov in trgu dela ter hitreje izboljšati poslovno okolje za podjetja. Hitra in učinkovita izvedba teh reform ne bo prispevala samo k višji vzdržni rasti v euroobmočju, ampak bo spodbudila tudi pričakovanja o trajno višjih dohodkih ter spodbudila gospodinjstva in podjetja, da potrošnjo oziroma investicije povečajo zdaj, s čimer bodo okrepili sedanje gospodarsko okrevanje. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, vendar morajo hkrati ostati skladne s Paktom za stabilnost in rast. Za zaupanje v naš javnofinančni okvir je nujno, da se pakt izvaja dosledno in v celoti. Ker je v številnih državah treba pospešiti izvajanje strukturnih reform, je pomembno tudi to, da se postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji izvaja učinkovito, da bi se odpravila presežna neravnotežja, ki so bila ugotovljena v posameznih državah članicah.

Sedaj smo na voljo za vaša vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

Stiki za medije