Uvodna izjava k novinarski konferenci

Mario Draghi, predsednik ECB,
Frankfurt na Majni, 22. januar 2015

Spoštovane gospe in gospodje, podpredsednik in jaz vas pozdravljava na naši tiskovni konferenci. Naj vam najprej zaželim srečno novo leto. To priložnost bi rad izkoristil tudi za to, da Litvo pozdravim kot 19. državo, ki je euro sprejela kot svojo valuto. Posledično je Vitas Vasiliauskas, predsednik Sveta Lietuvos bankas, 1. januarja 2015 postal član Sveta ECB. Z vstopom Litve v euroobmočje 1. januarja 2015 je bil uveden sistem, po katerem si guvernerji nacionalnih centralnih bank izmenjujejo pravico do glasovanja na sejah Sveta ECB. Podrobnosti o tem sistemu rotacije so objavljene na spletnem mestu ECB. Začeli bomo s predstavitvijo rezultatov današnje seje Sveta ECB, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.

Na podlagi redne ekonomske in denarne analize smo ponovno temeljito ocenili prihodnja cenovna gibanja ter že doseženo denarno spodbudo. Svet ECB je tako sprejel naslednje sklepe.

Prvič, sklenil je uvesti razširjeni program nakupa vrednostnih papirjev, ki bo obsegal obstoječa programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in kritih obveznic. V okviru razširjenega programa bodo skupni nakupi vrednostnih papirjev javnega in zasebnega sektorja znašali 60 milijard EUR na mesec. Predvidoma bodo trajali do konca septembra 2016 oziroma vse dokler ne presodimo, da se je gibanje inflacije trajno približalo cilju doseganja stopnje inflacije v srednjeročnem obdobju, ki je pod 2%, vendar blizu te meje. Marca 2015 bo Eurosistem na sekundarnem trgu začel kupovati vrednostne papirje naložbenega razreda v eurih, ki so jih izdale države v euroobmočju ter agencije in evropske institucije. Nakupi vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države euroobmočja in agencije, bodo temeljili na deležih nacionalnih centralnih bank Eurosistema v ključu ECB. V primeru držav, ki so v programu EU/MDS, bodo veljala nekatera dodatna merila primernosti.

Drugič, Svet ECB je sklenil spremeniti obrestovanje šestih preostalih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja. Tako bo obrestna mera v prihodnjih ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja enaka obrestni meri, ki bo veljala v Eurosistemovih operacijah glavnega refinanciranja v času, ko bo posamezna ciljno usmerjena operacija izvedena, kar pomeni, da se umika pribitek v višini 10 bazičnih točk nad obrestno mero v operacijah glavnega refinanciranja, ki je bil uporabljen v prvih dveh ciljno usmerjenih operacijah.

Tretjič, skladno s prihodnjo usmeritvijo denarne politike smo sklenili, da pustimo ključne obrestne mere ECB nespremenjene.

Kar zadeva dodatne nakupe vrednostnih papirjev, bo Svet ECB zadržal nadzor nad vsemi značilnostmi programa, ECB pa bo koordinirala nakupe in s tem varovala enotnost denarne politike Eurosistema. Eurosistem bo nakupe izvedel decentralizirano in tako mobiliziral svoje vire. V zvezi z delitvijo hipotetičnih izgub je Svet ECB sklenil, da bo za nakupe vrednostnih papirjev evropskih institucij (ki bodo predstavljali 12% dodatnih nakupov vrednostnih papirjev in jih bodo izvedle nacionalne centralne banke) veljala delitev izgub. Za preostale dodatne nakupe vrednostnih papirjev s strani nacionalnih centralnih bank ne bo veljala delitev izgub. ECB bo zadržala 8% dodatnih nakupov vrednostnih papirjev. To pomeni, da bo za 20% dodatnih nakupov vrednostnih papirjev veljal režim delitve tveganja.

Danes popoldne ob 15.30 bosta objavljeni dve ločeni sporočili za javnost s podrobnejšimi informacijami o razširjenem programu nakupa vrednostnih papirjev ter o obrestovanju ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

Današnji sklepi o denarni politiki, ki zadevajo dodatne nakupe vrednostnih papirjev, so bili sprejeti zato, da bi preprečili dve vrsti neugodnih gibanj. Prvič, dinamika inflacije je še naprej šibkejša od pričakovane. Medtem ko ostaja strm upad cen nafte v zadnjih mesecih glavni dejavnik, ki usmerja trenutno gibanje skupne inflacije, pa se je verjetnost sekundarnih učinkov na oblikovanje plač in cen povečala, kar bi lahko negativno vplivalo na srednjeročna cenovna gibanja. Takšno oceno podpirata tudi nadaljnje znižanje tržnih meril inflacijskih pričakovanj v vseh časovnih horizontih ter dejstvo, da je večina kazalnikov dejanske in pričakovane inflacije na zgodovinsko nizkih ravneh ali blizu njih. Obenem ostaja neizkoriščen gospodarski potencial v euroobmočju precejšen, denarna in kreditna gibanja pa so še naprej oslabljena. Drugič, čeprav so ukrepi denarne politike, sprejeti med junijem in septembrom lani, privedli do precejšnjega izboljšanja z vidika cen na finančnih trgih, pa to ni prineslo želenih kvantitativnih rezultatov. Zaradi tega obstoječa stopnja spodbude s strani denarne politike ni bila zadostna, da bi ustrezno zmanjšali povečano tveganje predolgega obdobja nizke inflacije. Tako je bilo danes treba sprejeti nadaljnje bilančne ukrepe za doseganje cilja cenovne stabilnosti glede na to, da so ključne obrestne mere ECB dosegle spodnjo mejo.

V prihodnjem obdobju bodo današnji ukrepi odločno podprli trdno zasidranje srednjeročnih do dolgoročnih inflacijskih pričakovanj. Z občutnim povečanjem naše bilance stanja se bo naravnanost denarne politike nadalje sprostila. Tako se bodo pogoji financiranja za podjetja in gospodinjstva v euroobmočju še izboljšali. Poleg tega bodo današnji sklepi podprli tudi prihodnjo usmeritev o ključnih obrestnih merah ECB in okrepili dejstvo, da med večjimi razvitimi gospodarstvi obstajajo pomembne in čedalje večje razlike v ciklu denarne politike. Skupaj naj bi ti dejavniki okrepili povpraševanje, povečali izkoriščenost zmogljivosti ter spodbudili rast denarja in kreditov ter tako prispevali k temu, da se inflacija vrne bližje 2%.

Dovolite mi, da natančneje pojasnim našo oceno, začenši z ekonomsko analizo. Realni BDP euroobmočja se je v tretjem četrtletju 2014 glede na prejšnje četrtletje povečal za 0,2%. Najnovejši podatki in anketne informacije kažejo na nadaljevanje zmerne gospodarske rasti ob prelomu leta. Kar zadeva prihodnje obdobje, se je z nedavnim znižanjem cen nafte okrepila možnost, da gospodarsko okrevanje pridobi zagon. Nižje cene nafte naj bi spodbudile realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in dobičkonosnost podjetij. Domače povpraševanje bodo po pričakovanjih dodatno podpirali tudi ukrepi denarne politike, nadaljnje izboljševanje pogojev financiranja ter napredek, ki je bil dosežen pri javnofinančni konsolidaciji in strukturnih reformah. Poleg tega bo okrevanje svetovnega gospodarstva predvidoma spodbujalo izvozno povpraševanje. Po drugi strani bodo okrevanje v euroobmočju verjetno še naprej zavirali visoka brezposelnost, precejšnja neizkoriščenost zmogljivosti ter nujna bilančna prilagajanja v javnem in zasebnem sektorju.

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete za euroobmočje, ostajajo na strani nižje rasti, vendar naj bi se po današnjih sklepih o denarni politiki in nadaljnjem upadu cen nafte v zadnjih tednih zmanjšala.

Po Eurostatovi prvi oceni je medletna inflacija v euroobmočju, merjena z indeksom HICP, decembra 2014 znašala –0,2%, potem ko je novembra dosegla 0,3%. To znižanje je bilo predvsem posledica strmega zmanjšanja rasti cen energentov ter v manjši meri tudi zmanjšanja medletne stopnje rasti cen hrane. Na podlagi sedanjih informacij in terminskih cen nafte se pričakuje, da bo medletna inflacija v prihodnjih mesecih predvidoma ostala zelo nizka ali negativna. Tako nizka stopnja inflacije je kratkoročno neizogibna glede na to, da so se cene nafte nedavno zelo strmo znižale in da v naslednjih nekaj mesecih predvidoma ne bo nobenega večjega cenovnega popravka. Ob podpori ukrepov denarne politike in pričakovanega okrevanja povpraševanja ter ob predpostavki postopne rasti cen nafte v prihodnjem obdobju naj bi se stopnja inflacije proti koncu leta 2015 in v letu 2016 postopno zvišala.

Svet ECB bo še naprej natančno spremljal tveganja glede cenovnih gibanj v srednjeročnem obdobju. Pri tem se bomo osredotočali predvsem na geopolitična dogajanja, tečajna gibanja in gibanja cen energentov ter na prenos ukrepov denarne politike.

V denarni analizi zadnji podatki kažejo na okrepitev osnovne rasti širokega denarnega agregata (M3), ki pa vseeno ostaja na nizki ravni. V novembru 2014 se je medletna stopnja rasti agregata M3 okrepila na 3,1%, potem ko je oktobra znašala 2,5%, aprila 2014 pa dosegla najnižjo točko (0,8%). Medletno rast agregata M3 še vedno poganjajo najlikvidnejše komponente, saj se je ožji denarni agregat M1 novembra medletno povečal za 6,9%.

Novembrska medletna rast posojil nefinančnim družbam (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) je ostala šibka na ravni –1,3%, potem ko je oktobra znašala –1,6%, tako da postopno še naprej okreva z najnižje ravni iz februarja 2014 (–3,2%). V zadnjih mesecih so se neto odplačila v povprečju spustila z zgodovinsko visokih ravni, ki so bile zabeležene pred enim letom, neto posojilni tokovi pa so novembra postali rahlo pozitivni. Anketa o bančnih posojilih iz januarja 2015 kaže, da se je v zadnjem četrtletju 2014 neto ublažitev kreditnih standardov nadaljevala, pri čemer so se razlike med državami zmanjšale vzporedno z rastjo neto povpraševanja po posojilih vseh kategorij. Banke pričakujejo nadaljevanje takšne dinamike tudi v začetku leta 2015. Navkljub izboljšanju pa ostaja posojanje nefinančnim družbam šibko in še naprej odseva zamik za poslovnim ciklom, kreditno tveganje, dejavnike na strani ponudbe posojil ter trenutno bilančno prilagajanje v finančnem in nefinančnem sektorju. Medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil) se je novembra v primerjavi z oktobrom povečala z 0,6% na 0,7%. Pričakuje se, da bodo ukrepi denarne politike ECB podprli dodatno izboljšanje kreditnih tokov.

Če povzamemo, navzkrižna primerjava rezultatov ekonomske analize s signali, ki izhajajo iz denarne analize, potrjuje nujnost dodatne spodbude s strani denarne politike. Vsi ukrepi denarne politike naj bi podprli okrevanje v euroobmočju ter dvignili stopnjo inflacije na ravni, ki so bližje 2%.

Denarna politika je usmerjena v ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju in s sedanjo spodbujevalno naravnanostjo podpira gospodarsko aktivnost. Vseeno morajo za povečanje naložbene aktivnosti, ustvarjanje novih delovnih mest in dvig rasti produktivnosti odločno prispevati tudi druge politike. Tako je treba v več državah pospešiti odločno izvajanje reform na trgu dela in trgu proizvodov ter spodbuditi ukrepe, s katerimi se bo izboljšalo poslovno okolje za podjetja. Ključno je, da se strukturne reforme izvedejo hitro, kredibilno in učinkovito, saj se s tem ne bo povečala samo vzdržna rast euroobmočja v prihodnje, pač pa tudi pričakovanja o višjem dohodku, podjetja pa se bodo spodbudila, da okrepijo investicije in tako pospešijo gospodarsko okrevanje. Javnofinančne politike morajo podpirati gospodarsko okrevanje, hkrati pa zagotavljati vzdržnost dolga v skladu s Paktom za stabilnost in rast, ki ostaja temelj zaupanja. Vse države bi morale razpoložljiv manevrski prostor izkoristiti za takšno sestavo javnofinančnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast.

Stiki za medije