Negativna obrestna mera ECB

12. junij 2014

Mandat Evropske centralne banke je zagotavljati stabilnost cen v srednjeročnem obdobju z ohranjanjem stopnje inflacije pod 2%, vendar blizu te meje. ECB, podobno kot večina centralnih bank, vpliva na inflacijo tako, da določa obrestne mere. Če želi centralna banka ukrepati proti previsoki stopnji inflacije, ponavadi zviša obrestne mere, kar povzroči povišanje stroškov izposojanja denarja in spodbuja varčevanje. Nasprotno, ko želi preprečiti zelo nizko inflacijo, obrestne mere zniža.
Ker bo po pričakovanjih inflacija v euroobmočju v daljšem obdobju precej pod 2%, je Svet ECB presodil, da je treba znižati obrestne mere. ECB določa tri glavne obrestne mere: obrestno mero za odprto ponudbo mejnega posojila, za operacije glavnega refinanciranja in za odprto ponudbo mejnega depozita. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je obrestna mera, po kateri si banke redno izposojajo denar pri ECB. Obrestna mera za depozite je obrestna mera, ki jo banke prejemajo za sredstva, ki so »parkirana« pri centralni banki. ECB je znižala vse tri obrestne mere.
Za ohranitev dobro delujočega denarnega trga, na katerem banke posojajo druga drugi, morajo biti vrednosti obrestnih mer različne. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita je že znašala 0%, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pa 0,25%. Zaradi znižanja slednje na 0,15% se je obrestna mera za mejni depozit zmanjšala na −0,10% zato, da bi se ohranil ta koridor.
Znižanje je del kombinacije ukrepov za ohranjanje stabilnosti cen v srednjeročnem obdobju, kar je osnovni pogoj za vzdržno gospodarsko rast v euroobmočju.

Ali moram banko sedaj plačevati, da lahko v njej hranim svoje prihranke? Kako bo negativna obrestna mera vplivala na moje prihranke?

Negativna obrestna mera ne bo neposredno vplivala na vaše prihranke. Samo banke, ki hranijo denar na nekaterih računih pri ECB, bodo morale plačevati. Poslovne banke se seveda lahko odločijo, da obrestne mere za varčevalce znižajo. Hkrati si lahko potrošniki in podjetja izposojajo denar po nižji ceni, kar pospešuje gospodarsko okrevanje.
V tržnem gospodarstvu se donos na prihranke določa glede na ponudbo in povpraševanje. Na primer nizke dolgoročne obrestne mere so posledica nizke gospodarske rasti in nezadostnega donosa na kapital. Od odločitev ECB glede obrestnih mer bodo nazadnje korist imeli varčevalci, saj te podpirajo gospodarsko rast in tako ustvarjajo potrebne pogoje, da se lahko obrestne mere postopno vrnejo na visoke ravni.

Ampak zakaj kaznovati varčevalce in nagraditi posojilojemalce?

Osnovna dejavnost vsake centralne banke je spodbujanje gospodinjstev in podjetij, da v različni meri varčujejo ali si izposojajo denar, tega pa centralne banke ne počenjajo z namenom, da bi jih kaznovale ali nagradile. Z znižanjem obrestnih mer postane varčevanje manj, trošenje pa bolj privlačno. Centralna banka tako spodbuja ljudi, da denar trošijo ali investirajo. Po drugi strani centralne banke, s tem ko zvišajo obrestne mere, spodbujajo varčevanje in manjšo potrošnjo, kar lahko prispeva k ohlajanju gospodarstva, ko je stopnja inflacije visoka. Tega ne počenja le ECB, ampak vse centralne banke.

Ali je mogoče, da se banke izognejo negativni obrestni meri za depozite? Ali se ne bi lahko preprosto odločile, na primer, da hranijo večjo količino bankovcev?

Če imajo banke več denarja, kot je predvidenega za obvezne rezerve, in če niso pripravljene posojati drugim poslovnim bankam, obstajata le dve možnosti, in sicer da denar hranijo na računu pri centralni banki ali da ga same hranijo v gotovini. Imetje gotovine pa je povezano s stroški − še zlasti zato, ker banke potrebujejo varna skladišča za bankovce. Zato je malo verjetno, da se bodo banke odločile za to možnost. Po vsej verjetnosti bodo banke posojale denar drugim bankam ali plačevale negativno obrestno mero za depozite.