Pet stvari, ki jih morate vedeti o ECB

10. julij 2015

1. Smo evropska institucija, ki dela za 340 milijonov državljanov

ECB je centralna banka za euro, ki ga kot svojo valuto uporablja 19 evropskih držav. Ustanovljena je bila leta 1998 in je uradna institucija Evropske unije, svoj sedež pa ima v Frankfurtu na Majni v Nemčiji.

Glavni cilj ECB je ohranjati stabilne cene v državah, ki uporabljajo euro. To dosega tako, da v okviru Eurosistema, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke 19 držav euroobmočja, oblikuje in izvaja denarno politiko.

Odločitve ECB imajo neposreden vpliv na gospodarstvo euroobmočja, kar pomeni, da vplivajo tudi na življenje 340 milijonov ljudi, ki živijo v teh državah.

2. Prizadevamo si za stabilne cene v euroobmočju

Glavni cilj ECB je cenovna stabilnost. To pomeni, da skuša centralna banka v srednjeročnem obdobju ohranjati stopnjo rasti cen (inflacijo) pod 2%, a blizu te meje. To velja za sprejemljivo raven inflacije, ki si jo centralna banka lahko izbere za svoj cilj. Cene ne naraščajo tako hitro, da bi sčasoma izničile prihranke. Prav tako ne stagnirajo na ravni, od koder bi lahko začele padati (deflacija), zaradi česar bi ljudje odlagali nakupe. Deflacija lahko ohromi gospodarstvo, kar vodi v odpuščanja delavcev in še hitrejše zniževanje cen v vztrajni navzdol usmerjeni spirali.

Stabilne cene so nujne, da se ljudje in podjetja počutijo varne pri načrtovanju prihodnjih naložb.

Tako kot druge centralne banke tudi ECB na cene praviloma vpliva tako, da določa kratkoročno obrestno mero, po kateri posoja denar poslovnim bankam. S spreminjanjem te obrestne mere skuša ECB vplivati na obseg in ceno kreditov, ki prek bank pritekajo v podjetja in gospodinjstva in s tem v celotno gospodarstvo. Ko je gospodarstvo v upadu in je inflacija nižja od ciljne ravni ECB, nizka obrestna mera (tj. spodbujevalna ali ekspanzivna denarna politika) z zniževanjem cene posojanja spodbuja dotok kreditov v gospodarstvo, kar povečuje povpraševanje v celotnem gospodarstvu in sčasoma približa inflacijo k ciljni ravni. Ko se gospodarstvo pregreva in je inflacija nad ciljno vrednostjo, pa imajo visoke obrestne mere (tj. zaviralna ali restriktivna denarna politika) nasproten učinek – zadolževanje postane dražje, zato se gospodarska rast in rast cen upočasnita.

Med finančno krizo, ko se je gospodarstvo močno upočasnilo, inflacija pa je postala zelo nizka, so ECB in druge centralne banke po svetu uporabile tudi ukrepe, ki jih ekonomisti označujejo kot »nestandardne« ali »nekonvencionalne«. Eden teh je program nakupa vrednostnih papirjev. Ko so kratkoročne obrestne mere že zelo nizke ali negativne, skuša centralna banka dodatno popustiti denarno politiko tako, da z nakupi finančnih sredstev (npr. državnih obveznic) zniža dolgoročne obrestne mere. Nižje dolgoročne obrestne mere ustvarjajo pritiske na znižanje cene kreditov za gospodinjstva in podjetja. Poleg tega se za nakup obveznic ustvarja centralnobančni denar, ki ga institucije, ki prodajo obveznice, porabijo za nakup drugih sredstev. Cene teh sredstev se zato zvišajo, tako da postanejo vlagatelji, ki imajo to premoženje v lasti, bogatejši, kar jih spodbuja k trošenju. To po drugi strani lahko prispeva k temu, da se obnovi vzdržna gospodarska rast, inflacija pa vrne na raven, ki je skladna s ciljem ECB.

3. Prispevamo k večji varnosti bančnega sektorja

Novembra 2014 je ECB prevzela dodatno nalogo, da neposredno nadzira največje banke v euroobmočju. Tako v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) skupaj z nacionalnimi nadzorniki preverja, kako banke izvajajo svoje dejavnosti. Lahko izda ali odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in že v zgodnjih fazah odkrije in odpravi potencialna tveganja.

Cilj bančnega nadzora s strani ECB je zagotoviti, da se pravila v vsej Evropi izvajajo na enak način. Ker so banke v Evropi med seboj tesno povezane, takšen poenoten nadzor prispeva k večji stabilnosti bančnega sektorja, tako da mu državljani in podjetja lažje zaupajo.

4. Smo neodvisna in demokratično odgovorna institucija

Naloge in pristojnosti ECB so določene v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Kot nadnacionalna institucija deluje ECB v interesu Evrope kot celote. Kot centralna banka je neodvisna od vsakršnega političnega ali poslovnega vmešavanja. To je pomembno, saj se je v zgodovini pokazalo, da centralna banka, ki sprejema politične ukaze, lahko pozabi na svoj cilj ohranjanja cenovne stabilnosti.

Kljub temu pa je ECB demokratično odgovorna javnosti. Predstavniki ECB, vključno s predsednikom, se redno udeležujejo zaslišanj v Evropskem parlamentu. Poleg tega je ECB kot prva med večjimi centralnimi bankami uvedla redne tiskovne konference, ki potekajo takoj po sejah, na katerih sprejema sklepe o denarni politiki.

Ti sklepi se sprejmejo z večino glasov v Svetu ECB – najvišjem organu odločanja v ECB, ki ga sestavlja šest članov Izvršilnega odbora ECB in 19 guvernerjev nacionalnih centralnih bank (od tega jih ima 15 glasovalno pravico po sistemu rotacije).

5. Izdajamo denar v euroobmočju

Bankovci se pod nadzorom ECB tiskajo v celotnem euroobmočju. Na vsakem bankovcu je podpis predsednika ECB – znak, da smo ponosni na svoje delo in da nas skupna valuta povezuje. Euro je eden najbolj otipljivih simbolov evropskega povezovanja. Olajšuje trgovanje in gospodarsko sodelovanje prek državnih meja ter precej poenostavlja potovanje in vsakodnevno življenje v eurobmočju.