Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev, ki ga izvaja ECB?

22. januar 2016(zadnja posodobitev: 28. februar 2019)

Zakaj potrebujemo program nakupa vrednostnih papirjev?

V normalnih ekonomskih časih ECB uravnava splošne finančne pogoje – ter s tem posredno makroekonomska gibanja in inflacijo – tako, da določa kratkoročne ključne obrestne mere. Zaradi svetovne finančne krize pa so se te približale efektivni spodnji meji, pri kateri bi njihovo nadaljnje zniževanje imelo zelo majhen ali nikakršen učinek. Zato se je ECB odločila za nestandardne ukrepe, s katerimi želi preprečiti tveganje, da bi obdobje nizke inflacije trajalo predolgo, ter srednjeročno vrniti inflacijo na raven pod 2%, a blizu te meje, kot je Svet ECB opredelil cenovno stabilnost. Program nakupa vrednostnih papirjev je eden od nestandardnih ukrepov, ki jih ECB uporablja v ta namen. Neto nakupi v okviru tega programa so se končali decembra 2018, vendar sam program še traja, saj se glavnica zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, v celoti ponovno investira.

Kako deluje program nakupa vrednostnih papirjev?

V okviru razširjenega programa nakupa vrednostnih papirjev je ECB kupovala vrsto različnih vrednostnih papirjev, kot so državne obveznice, vrednostni papirji, ki so jih izdale evropske nadnacionalne institucije, podjetniške obveznice, listinjeni vrednostni papirji in krite obveznice, in sicer v obsegu od 15 milijard EUR do 80 milijard EUR na mesec. Na širše finančne pogoje ter s tem nazadnje na gospodarsko rast in inflacijo ti nakupi delujejo po treh glavnih kanalih.

Neposredni prenos

Ko ECB kupi finančno premoženje zasebnega sektorja (npr. listinjene vrednostne papirje in krite obveznice), ki je povezano s posojili bank gospodinjstvom in podjetjem v realnem gospodarstvu, se zaradi povečanega povpraševanja zviša cena tega premoženja. To spodbuja banke, da dajejo več posojil, ki jih zatem lahko uporabijo za to, da ustvarijo in prodajo nove listinjene vrednostne papirje in krite obveznice. Zaradi večje ponudbe posojil se po drugi strani navadno znižajo posojilne obrestne mere, ki jih banke zaračunavajo podjetjem in gospodinjstvom, zaradi česar se izboljšajo splošne finančne razmere.

Uravnoteževanje portfeljev

ECB je kupovala vrednostne papirje javnega in zasebnega sektorja od vlagateljev, kot so pokojninski skladi, banke in gospodinjstva. Ti se zatem lahko odločijo, da sredstva, ki so jih dobili s prodajo Evropski centralni banki, vložijo v drugo premoženje. Z mehanizmom uravnoteževanja portfeljev se povečuje povpraševanje po vrednostnih papirjih, s čimer se zvišuje njihova cena in zmanjšuje donosnost – kar velja celo za vrednostne papirje, na katere program nakupa vrednostnih papirjev ni neposredno usmerjen. Rezultat so nižji stroški (efektivna tržna obrestna mera) za podjetja, ki želijo dobiti financiranje na kapitalskih trgih. Hkrati zmanjševanje donosnosti vrednostnih papirjev spodbuja banke h kreditiranju podjetij in gospodinjstev. Z večjo ponudbo posojil realnemu gospodarstvu pa se praviloma znižujejo stroški izposojanja za gospodinjstva in podjetja. Če po drugi strani vlagatelji uporabijo s prodajo pridobljena sredstva za to, da kupijo vrednostne papirje z višjo donosnostjo zunaj euroobmočja, se zaradi tega lahko zniža devizni tečaj eura, kar navadno ustvarja pritiske na rast inflacije.

Oba kanala, neposredni prenos in uravnoteževanje portfeljev, izboljšujeta splošne finančne pogoje za podjetja in gospodinjstva v euroobmočju. Iz tega sledi, da nakupi vrednostnih papirjev lahko z zniževanjem stroškov financiranja spodbudijo naložbe in potrošnjo. Živahnejše povpraševanje s strani podjetij in potrošnikov bo sčasoma prispevalo k temu, da se bo inflacija srednjeročno vrnila na raven pod 2%, a blizu te meje.

Signalni učinek

Nakupi vrednostnih papirjev trgom hkrati pošiljajo signal, da bo centralna banka ključne obrestne mere še daljše obdobje ohranjala na nizki ravni. Ta signalni učinek zmanjšuje volatilnost trgov in blaži njihovo negotovost glede prihodnjih gibanj obrestnih mer. To je pomembno, ker takšni signali usmerjajo različne naložbene odločitve. Tako bodo na primer obrestne mere za dolgoročna posojila ostale nižje, saj banke pričakujejo daljše obdobje nizkih obrestnih mer.

S programom nakupa vrednostnih papirjev ECB potrjuje svojo zavezo, da bo izpolnila svoj mandat in z uporabo zgoraj opisanih kanalov aktivno preprečevala tveganje, da bi obdobje nizke inflacije trajalo predolgo. To daje vlagateljem zagotovilo, da bo v srednjeročnem obdobju inflacija na ravni, ki je pod 2%, a blizu te meje – kar je predpogoj za trajno gospodarsko rast v okolju cenovne stabilnosti.

Ta članek je bil posodobljen 1. aprila 2016, 1. aprila 2017 in 9. marca 2018, da bi bil skladen s sklepi Sveta ECB o spremembi obsega mesečnih nakupov v okviru programa, nato pa ponovno 28. februarja 2019, da bi se v njem odražala konec neto nakupov vrednostnih papirjev in začetek faze ponovnega investiranja.