Sodelovanje med centralnimi bankami

Sodelovanje med centralnimi bankami ima že dolgo zgodovino. Začelo se je v prvi polovici 20. stoletja, ko so najpomembnejše centralne banke vzpostavile mednarodno mrežo in leta 1930 ustanovile Banko za mednarodne poravnave (Bank of International Settlements, BIS). Sodelovanje poteka predvsem v obliki izmenjave znanja in izkušenj ter medsebojne pomoči pri krepitvi zmogljivosti posameznih centralnih bank.

O sodelovanju med centralnimi bankami

Razlogi za sodelovanje

Centralne banke med seboj sodelujejo predvsem zaradi prenosa znanja in izkušenj. To jim omogoča, da delujejo strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno, hkrati pa krepijo denarno in finančno stabilnost na svetovni ravni.

Oblike sodelovanja

Sodelovanje zajema široko paleto dejavnosti. Posamezna centralna banka lahko drugim pomaga z organizacijo tečajev in usposabljanj v svojem izobraževalnem centru ali s pripravo konferenc in seminarjev, na katerih sodelujejo predstavniki drugih centralnih bank. Upravičenim institucijam lahko pomaga tudi neposredno s trajno premestitvijo zaposlenih, s podporo pri izgradnji institucij in oblikovanju politik, z rednimi misijami na tehnični ali politični ravni in na druge načine. Deluje lahko enostransko ali v sodelovanju z drugimi institucijami, npr. z mednarodnimi finančnimi institucijami, institucijami EU ali svojo vlado, da bi z njimi usklajevala svoje dejavnosti in včasih da bi pridobila zunanje financiranje.

ECB nudi dvostransko priložnostno pomoč centralnim bankam po vsem svetu, in sicer tako na tradicionalnih centralnobančnih področjih, ki so neposredno povezana z denarno politiko, kot tudi na podpornih in tehničnih področjih. Tovrstna pomoč lahko poteka v obliki obiskov v Evropski centralni banki ali obiskov uslužbencev ECB v tujini.

Za zaposlene iz drugih centralnih bank izvaja ECB tudi različna usposabljanja.

Nadaljnje informacije so tudi v članku »The Eurosystem as a provider of technical assistance to EU Neighbouring Regions«, Monthly Bulletin, ECB, julij 2008. Zaposlene v ECB, ki so pristojni za ta vprašanja, lahko dosežete na naslovu centralbankcooperation@ecb.europa.eu.

Programi, ki jih usklajuje ECB

Nacionalne centralne banke v EU že vrsto let sodelujejo v obsežnih večletnih programih sodelovanja med centralnimi bankami, ki jih financira Evropska komisija. Ta oblika sodelovanja se imenuje »twinning« in se je izkazala za uspešno, saj omogoča vzpostavitev tesnih povezav med institucijami, ki izvajajo podobne ali celo enake naloge. Twinninški sporazum lahko sklenejo javne institucije iz držav članic EU – na primer nacionalne centralne banke – ki se z največ tremi institucijami iz drugih držav članic povežejo v konzorcij.

Od leta 2003 je ECB več sporazumov podpisala tudi z Evropsko komisijo. Ti so primerljivi twinningu in prav tako usmerjeni v konkretne cilje. Tovrstne sporazume ECB izvaja v partnerstvu z nacionalnimi centralnimi bankami Eurosistema in Evropskega sistema centralnih bank. Njihova prednost je v tem, da ECB z Evropsko komisijo lahko sklene en sam finančni sporazum v imenu več nacionalnih centralnih bank. To je obenem skladno z zavezanostjo Eurosistema, da svoje naloge opravlja uspešno in učinkovito v duhu sodelovanja in timskega dela.

Leta 2013 je ECB s konferenco z naslovom »Mednarodno sodelovanje med centralnimi bankami pred in med krizo ter po njej« obeležila deseto obletnico programov tehničnega sodelovanja v koordinaciji ECB. Konference so se udeležili številni visoki predstavniki, ki so v svojih nagovorih izpostavili pomen sodelovanja med centralnimi bankami. Več informacij (v angleščini) najdete v sporočilu ECB za javnost in v programu konference.

Več informacij o programih sodelovanja med centralnimi bankami, ki jih usklajuje ECB in se financirajo iz sredstev EU, ter o programih brez zunanjega financiranja je na voljo v zavihkih »Končani programi« in »Tekoči programi« zgoraj na tej strani.

Končani programi

Sodelovanje s centralno banko Srbije (2011–2013)

Od 1. februarja 2011 do 31. decembra 2013 so ECB in 21 nacionalnih centralnih bank podpirale centralno banko Srbije v njenih prizadevanjih, da bi v okviru priprav Srbije na vstop v EU uvedla centralnobančne standarde EU. Ta 35-mesečni program je sledil programu ocenjevanja potreb, ki je bil izveden v letih 2008–2009. Zajel je 13 centralnobančnih področij, med katerimi so bila nekatera obravnavana tudi v programu ocenjevanja potreb: (i) nadzor finančnega sektorja, (ii) pravna harmonizacija, (iii) liberalizacija pretoka kapitala, (iv) upravljanje deviznih rezerv, (v) denarne in tečajne operacije, (vi) varstvo potrošnikov na področju finančnih storitev, (vii) podpora pri vstopu v EU, (viii) ekonomske analize in raziskave, (ix) statistika, (x) plačilni sistemi, (xi) finančna stabilnost, (xii) informacijska tehnologija in (xiii) računovodstvo in finančno poročanje.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), Česká narodní banka, Deutsche Bundesbank, Eesti Pank, Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann, Bank of Greece, Banco de España, Banque de France, Central Bank of Cyprus, Banque centrale du Luxembourg, Magyar Nemzeti Bank, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Narodowy Bank Polski, Banco de Portugal, Banca Naţională a României, Banka Slovenije, Národná banka Slovenska, Suomen Pankki – Finlands Bank in Bank of England.

Sodelovanje s centralno banko Makedonije (2012–2013)

Od 15. oktobra 2012 do 14. julija 2013 so ECB in deset nacionalnih centralnih bank EU podpirale centralno banko Makedonije pri opredelitvi konkretnih vprašanj, pri katerih mora slednja napredovati, da bi dosegla raven, ki je skladna z ravnijo v centralnih bankah držav članic EU. Zajetih je bilo deset centralnobančnih področij: računovodstvo, bankovci, ekonomske analize in raziskave, kadrovska politika, informacijska tehnologija, notranja revizija, pravna služba, denarna in tečajna politika, plačilni sistemi in statistika. Ta raven mora biti dosežena, preden Makedonija postane država članica EU, njena centralna banka pa vstopi v Evropski sistem centralnih bank (ESCB).

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Eesti Pank, Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann, Banco de España, Banca d’Italia, Bank Centrali’ta Malta/Central Bank of Malta, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Banka Slovenije in Národná banka Slovenska. Za podporo programa je strokovnjake zagotovila tudi Българска народна банка (Bolgarska narodna banka).

Sodelovanje s centralno banko Bosne in Hercegovine (2010–2011)

Od 1. aprila 2010 do 30. septembra 2011 so ECB in sedem nacionalnih centralnih bank podpirale centralno banko Bosne in Hercegovine v njenih prizadevanjih, da bi pred vstopom BiH v EU uvedla centralnobančne standarde EU. K programu so prispevali tudi strokovnjaki iz centralnih bank Bolgarije in Romunije. Program je trajal 18 mesecev in je sledil programu ocenjevanja potreb, ki je bil izveden leta 2007. Zajel je šest centralnobančnih področij, od katerih so prva tri sledila priporočilom iz programa ocenjevanja potreb, ki je predstavljen spodaj. Področja so bila naslednja: (i) statistika, (ii) ekonomske analize in raziskave, (iii) finančna stabilnost, (iv) harmonizacija zakonodaje z EU, (v) koordinacija vključevanja v EU in (vi) izboljšanje računalniških storitev v centralni banki Bosne in Hercegovine.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Bank of Greece, Banco de España, Banca d’Italia, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank in Banka Slovenije.

Sodelovanje z državami kandidatkami za vstop v EU in morebitnimi kandidatkami (2010–2012)

Od 19. januarja 2010 do 18. januarja 2012 je ECB skupaj s 14 nacionalnimi centralnimi bankami iz euroobmočja izvajala program pomoči za države kandidatke in za morebitne kandidatke. Namen programa je bil okrepiti makro- in mikrobonitetni nadzor na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. Eurosistem je program izvajal v tesnem sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami. K programu so s svojim strokovnim znanjem prispevali tudi tisti organi in institucije iz Basla, Bruslja, Londona in Washingtona, ki že delujejo z istim ciljem prenove in okrepitve nadzornega okvira, skladno s priporočili skupine G20. Program je obsegal več kot 20 izobraževalnih dogodkov in tri delavnice na visoki ravni o politikah, sodelovalo pa je okrog 36 institucij. V drugem letu je bila s programom zagotovljena dvostranska pomoč osmim upravičenim institucijam za razvoj njihovih nadzorniških kapacitet. Temu so sledile simulacijske vaje o pripravljenosti na krizo in o kriznem upravljanju.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Bank of Greece, Banco de España, Banque de France, Banca d’Italia, Central Bank of Cyprus, Banque centrale du Luxembourg, Bank Centrali’ta Malta/Central Bank of Malta, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Banco de Portugal, Banka Slovenije, Národná banka Slovenska in Suomen Pankki – Finlands Bank.

Sodelujoče države kandidatke in morebitne kandidatke: Hrvaška, Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Turčija, Srbija in Kosovo (v skladu z resolucijo UNSCR 1244/99).

Sodelovanje s centralno banko Egipta (2009–2012)

Od 1. januarja 2009 do 31. marca 2012 so ECB in sedem nacionalnih centralnih bank EU podpirale centralno banko Egipta pri krepitvi bančnega nadzora v Egiptu. Pri tem so postopno posodabljale njena pravila, predpise, okvire poročanja in nadzorne prakse, da bi jih uskladile z okvirom Basel II. Strategijo posodobitve je razvila centralna banka Egipta in jo 14. oktobra 2009 v Kairu predstavila poslovnim bankam. V okviru procesa reform so potekala posvetovanja z bančnim sektorjem o kvalitativnih vidikih, pripravljenih pa je bilo tudi več kvantitativnih študij o učinkih opravljenih sprememb.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), Česká národní banka, Deutsche Bundesbank, Bank of Greece, Banque de France, Banca d’Italia in Banca Naţională a României.

Sodelovanje s centralno banko Srbije (2008–2009)

Od 1. septembra 2008 do 31. maja 2009 so ECB in 17 nacionalnih centralnih bank EU podpirale centralno banko Srbije pri opredelitvi konkretnih vprašanj, pri katerih mora ta napredovati, da bi dosegla raven, ki je skladna z ravnijo centralnih bank držav članic EU. Zajetih je bilo šest centralnobančnih področij: bančni nadzor, harmonizacija zakonodaje v pristojnosti centralne banke s pravnim redom EU, liberalizacija pretoka kapitala, izvajanje denarne politike in režim deviznega tečaja, denarna, finančna in plačilnobilančna statistika ter varstvo potrošnikov na področju finančnih storitev. Ta raven mora biti dosežena, preden Srbija vstopi v EU, njena centralna banka pa se pridruži Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB). ECB in partnerske nacionalne centralne banke so oblikovale 69 priporočil, ki jih je centralna banka Srbije začela izvajati.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), Česká narodní banka, Danmarks Nationalbank, Deutsche Bundesbank, Eesti Pank, Bank of Greece, Banque de France, Banca d’Italia, Central Bank of Cyprus, Latvijas Banka, Magyar Nemzeti Bank, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Narodowy Bank Polski, Banka Naţională a României in Bank of England.

Sodelovanje s centralno banko Rusije (2008–2011)

Od 1. aprila 2008 do 31. marca 2011 so ECB in osem nacionalnih centralnih bank Eurosistema podpirale centralno banko Ruske federacije na področjih bančnega nadzora in notranje revizije. Splošni cilj prvega programskega področja o bančnem nadzoru je bil ruski centralni banki pomagati pri ohranjanju stabilnosti ruskega bančnega sistema. Namen tega programskega področja je bil posodobiti pravila, politike in prakse na področju bančnega nadzora, da bi bila skladna z mednarodno sprejetimi načeli, ki jih je vzpostavil Baselski odbor za bančni nadzor (Basel II). Program je temeljil na izkušnjah pri izvajanju Basla II v Evropski uniji. Cilj drugega programskega področja je bil prispevati k prizadevanjem ruske centralne banke, da bi okrepila notranjo revizijo na osnovi tveganj. Glavne dejavnosti so bila usposabljanja in posvetovanja s strokovnjaki Eurosistema glede najboljših praks, ki jih Eurosistem uporablja pri notranji reviziji na osnovi tveganj. Konkretneje so se strokovnjaki posvetili notranji reviziji pri upravljanju deviznih rezerv ter uporabi računalniških orodij in sistemov.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Bank of Greece, Banco de España, Banque de France, Banca d’Italia, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank in Suomen Pankki – Finlands Bank.

Sodelovanje s centralno banko Bosne in Hercegovine (2007)

Od 1. marca do 31. avgusta 2007 so ECB in osem nacionalnih centralnih bank EU podpirale centralno banko Bosne in Hercegovine pri opredelitvi konkretnih vprašanj, pri katerih mora slednja napredovati, da bi dosegla raven, ki je skladna s tisto v centralnih bankah držav članic EU. Zajetih je bilo sedem centralnobančnih področij: usklajevanje bančnega nadzora, ekonomske analize in raziskave, finančna stabilnost, notranja revizija, izvajanje denarne politike v okviru valutnega odbora, plačilni sistemi in statistika. Ta raven mora biti dosežena, preden Bosna in Hercegovina vstopi v EU, njena centralna banka pa se pridruži Evropskemu sistemu centralnih bank (ESCB). ECB in partnerske nacionalne centralne banke so oblikovale 71 priporočil, ki jih je centralna banka Bosne in Hercegovine začela izvajati.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Eesti Pank, Bank of Greece, Banco de España, Banque de France, Banca d’Italia, Oesterreichische Nationalbank in Banka Slovenije.

Sodelovanje s centralno banko Egipta (2005–2007)

Od 1. decembra 2005 do 30. novembra 2007 so ECB in štiri nacionalne centralne banke Eurosistema pomagale centralni banki Egipta pri obsežni prenovi administrativnih in operativnih postopkov na področju bančnega nadzora. Cilj prenove je bila postopna uvedba pristopa na osnovi tveganj. Zajetih je bilo šest področij: tekoči nadzor, inšpekcije, makrobonitetna analiza, zakonska ureditev in določanje standardov, metodologija in informacijska tehnologija ter program usposabljanja za bančne nadzornike. V dveh letih je bilo organiziranih več kot 70 dogodkov, kot so misije strokovnjakov, študijski obiski, izobraževalni tečaji in druga posvetovanja.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Bank of Greece, Banque de France in Banca d’Italia.

Sodelovanje s centralno banko Rusije (2003–2005)

Od 1. novembra 2003 do 31. oktobra 2005 so ECB, devet nacionalnih centralnih bank in trije nadzorni organi iz EU, ki ne delujejo v okviru centralne banke, podpirali centralno banko Ruske federacije v njenih prizadevanjih, da bi uvedla metodologijo bančnega nadzora na osnovi tveganj. V usposabljanju, v katerem je sodelovalo skupno 1.000 nadzornikov iz regionalnih podružnic ruske centralne banke, so bile predstavljene nadzorne prakse na osnovi tveganj, ki se uporabljajo v EU. V Rusiji je bilo organiziranih 64 izobraževalnih tečajev in štirje seminarji na visoki ravni, zaposleni iz ruske centralne banke pa so obiskali bančne nadzornike v EU. Za samostojno učenje je bil v angleščini in ruščini pripravljen tudi priročnik o bančnem nadzoru v Evropi in Rusiji z naslovom »Banking supervision – European experience and Russian practice«.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann, Banco de España, Banque de France, Banca d’Italia, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Banco de Portugal in Suomen Pankki – Finlands Bank.

Nadzorni organi, ki ne delujejo v okviru centralnih bank, so bili Rahoitustarkastus/Finansinspektionen, Finansinspektionen in Financial Services Authority.

Tekoči programi

Sodelovanje s centralnimi bankami Zahodnega Balkana (2014–2015)

ECB in Evropska komisija sta 19. decembra 2013 podpisali sporazum o 18-mesečnem programu tehničnega sodelovanja (od januarja 2014 do junija 2015) s centralnimi bankami držav kandidatk in morebitnih kandidatk na Zahodnem Balkanu. Program se financira s sredstvi EU, ECB pa ga podpira v partnerstvu z 11 nacionalnimi centralnimi bankami EU. Obsega šestmesečno analizo dela centralne banke Albanije na 13 področjih (finančna stabilnost, informacijska tehnologija, notranja revizija, bančni nadzor, plačilni sistemi, bankovci in izdajanje bankovcev, komuniciranje z javnostjo, vključevanje v EU, kadrovska vprašanja, pravne storitve, računovodstvo in finančno poročanje, analiza denarne politike in operacije denarne politike, statistika). Tej fazi bo sledila šestmesečna analiza dela centralne banke Republike Kosovo, ki bo zajela 7 področij (finančna stabilnost, informacijska tehnologija, notranja revizija, bančni nadzor, plačilni sistemi, vključevanje v EU in administracija). Cilj sodelovanja je ugotoviti, na katerih področjih morata ti dve centralni banki napredovati, da bi dosegli raven, ki je skladna z ravnijo Evropskega sistema centralnih bank. Program vključuje tudi pripravo projektov s centralno banko Makedonije in morda z drugimi centralnimi bankami v zahodnobalkanski regiji.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Българска народна банка (Bolgarska narodna banka) Česká národní banka, Deutsche Bundesbank, Banque de France, Banca d’Italia, Bank Centrali’ta Malta/Central Bank of Malta, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Banco de Portugal, Banka Slovenije in Národná banka Slovenska.

Sodelovanje s centralno banko Črne gore (2014–2015)

ECB in Delegacija EU v Črni gori sta s centralno banko Črne gore 26. avgusta 2014 podpisali sporazum o 7-mesečnem programu tehničnega sodelovanja (od septembra 2014 do marca 2015). Program se financira s sredstvi EU, ECB pa ga podpira v partnerstvu z 10 nacionalnimi centralnimi bankami EU. Obsega analizo dela črnogorske centralne banke na šestih področjih (računovodstvo, vključevanje v EU, finančne in bančne operacije, finančna stabilnost, operativno tveganje in neprekinjeno poslovanje, statistika). Cilj sodelovanja je ugotoviti, na katerih področjih mora ta centralna banka napredovati, da bi dosegla raven, ki je skladna z ravnijo Evropskega sistema centralnih bank.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Eesti Pank, Bank of Greece, Banque de France, Banca d'Italia, De Nederlandsche Bank, Oesterreichische Nationalbank, Banco de Portugal, Banka Slovenije in Národná banka Slovenska.

Sodelovanje s centralno banko Kitajske (2008–2015)

ECB in centralna banka Kitajske sta septembra 2008 podpisali memorandum o soglasju, s katerim sta položili temelje za tesnejše sodelovanje na področju centralnega bančništva, izmenjave informacij med strokovnjaki obeh institucij in delovne izmenjave zaposlenih. Od podpisa sta banki sodelovali na več različnih področjih centralnega bančništva. Memorandum je sprva veljal tri leta in je bil leta 2011 samodejno podaljšan za nadaljnja tri leta. Leta 2008 podpisani memorandum je nadomestil prejšnjo različico, ki je bila podpisana septembra 2002.

Sodelovanje s centralno banko Turčije (2012–2015)

ECB in centralna banka Turčije sta julija 2012 podpisali memorandum o soglasju, s katerim sta položili temelje za tesnejše sodelovanje na področju centralnega bančništva, izmenjave informacij med strokovnjaki obeh institucij ter delovne izmenjave zaposlenih. V začetnem obdobju je sodelovanje osredotočeno na raziskave, denarno politiko, komunikacijo, mednarodne odnose in finančno stabilnost. Memorandum bo ponovno pregledan čez tri leta.

Sodelovanje s centralno banko Rusije (2012–2015)

ECB in centralna banka Ruske federacije sta oktobra 2012 podpisali memorandum o soglasju, s katerim se nadaljuje sodelovanje med obema institucijama, z začetnim poudarkom na denarni politiki, finančni stabilnosti in bančnem nadzoru. Memorandum in področja sodelovanja bodo ponovno pregledani čez tri leta. ECB program izvaja skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami Eurosistema. S programom nadgrajuje tesne stike, ki so nastali v prejšnjih programih v obdobjih 2003–2005 in 2008–2011.

Sodelujoče nacionalne centralne banke: Deutsche Bundesbank, Banque de France, Banca d’Italia, De Nederlandsche Bank in Oesterreichische Nationalbank.