52012AB0005

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52012AB0005 - EN

Document 52012AB0005

Help

Mnenje Evropske centralne banke z dne 25. januarja 2012 o predlogu direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter o predlogu uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CON/2012/5)

OJ C 105, 11.4.2012, p. 1–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

11.4.2012

Uradni list Evropske unije

C 105/1

MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 25. januarja 2012

o predlogu direktive o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter o predlogu uredbe o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja

(CON/2012/5)

2012/C 105/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 20. septembra 2011 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih družb ter spremembi Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana direktiva). ECB je dne 30. novembra 2011 prejela zahtevo Sveta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje o predlagani direktivi in predlagani uredbi, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana direktiva in predlagana uredba vsebujeta določbe, ki vplivajo na temeljne naloge Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), tj. opredelitev in izvajanje denarne politike Unije, podpiranje nemotenega delovanja plačilnih sistemov ter prispevanje k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede bonitetnega nadzora kreditnih institucij in stabilnosti finančnega sistema. ECB je zaradi učinkovitosti in jasnosti sklenila izdati eno mnenje o teh dveh zakonodajnih predlogih. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

1. Cilji predlagane uredbe in predlagane direktive

Evropska komisija je dne 20. julija 2011 sprejela predlagano direktivo in predlagano uredbo, ki naj bi nadomestili direktivi 2006/48/ES (3) in 2006/49/ES (4). Predloga pomenita pomemben korak h krepitvi ureditve sektorja bank in investicijskih podjetij ter vzpostavitvi zanesljivejšega in varnejšega finančnega sistema v Uniji. ECB pozdravlja trdno zavezo Unije, da bo uvedla mednarodne standarde in sporazume s področja finančne ureditve, pri tem pa, kjer je ustrezno, upoštevala posebne značilnosti pravnega in finančnega sistema Unije. ECB močno podpira pravočasno in učinkovito uvedbo baselskih standardov za kapital in likvidnost (5). V tej zvezi ECB izpostavlja vodilno vlogo, ki jo je prevzela Komisija pri izpolnjevanju zaveze držav skupine G-20, da bodo »te standarde sprejele in v celoti uvedle v dogovorjenem časovnem okviru, ki je skladen z okrevanjem gospodarstva in finančno stabilnostjo« (6), s tem, ko je med prvimi predlagala uvedbo okvira Basel III (7) ter sporazumov skupine guvernerjev in vodij nadzornih organov (GHOS) (8) v zakonodajo Unije. Predlagani ukrepi bodo bistveno povečali sistemsko odpornost, prispevali k nemotenemu delovanju finančnega sistema ter zagotovili stabilen in vzdržen okvir za opravljanje finančnih storitev v Uniji.

2. Reforma bančne zakonodaje Unije

ECB pozdravlja inovativen pristop Komisije, zlasti pri predlagani uredbi, ki vključuje večino tehničnih prilog k direktivama 2006/48/ES in 2006/49/ES ter omejuje možnosti in diskrecijske pravice držav članic. Predlagani okvir bo povečal pravno varnost, pri tem pa zmanjšal tveganje podvajanja na ravni držav članic. V finančni krizi se je pokazala tudi potreba po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Pri pripravi bančne zakonodaje Unije je pomembno zagotoviti primerno raven prilagodljivosti. Kar zadeva bodoče preglede predlagane uredbe in kakor je bilo že izpostavljeno v predhodnih mnenjih (9), ECB priporoča, da se zagotovi, da bodo predmet rednega zakonodajnega postopka samo okvirna načela predlagane uredbe, ki odražajo osnovne politične odločitve in vsebinska vprašanja. Tehnična pravila, vključno s tistimi v predlagani uredbi, je treba sprejeti v obliki delegiranih ali izvedbenih aktov v skladu s členoma 290 in 291 Pogodbe, ki se bodo tako razvili v osrednjo celoto pravil, ki se uporabljajo za finančne institucije v Uniji.

3. Enotni evropski pravilnik v finančnem sektorju

3.1

Kakor je navedeno v predhodnih mnenjih (10), ECB močno podpira pripravo enotnega evropskega pravilnika za vse finančne institucije (11), saj bo spodbujal nemoteno delovanje enotnega trga v Uniji in omogočal večjo finančno integracijo v Evropi. Enotni evropski pravilnik zagotavlja, da finančne institucije, ki opravljajo finančne storitve na enotnem trgu, izpolnjujejo en niz bonitetnih pravil. S tem se zmanjšujejo možnosti za regulativno arbitražo in izkrivljanje konkurence. Poleg tega se z usklajenimi pravili izboljšuje preglednost ter zmanjšujejo stroški urejanja in izpolnjevanja pravil.

3.2

Enotni evropski pravilnik zahteva: (a) jasno in ustrezno identifikacijo zadevnih področij za delegirane in izvedbene akte; (b) primerno vključenost evropskih nadzornih organov (ESA), da se izkoristi strokovno znanje organov pri pripravi osnutkov tehničnih standardov; (c) dosleden in usklajen pristop v vseh finančnih sektorjih; (d) skladna merila za sprejemanje delegiranih ali izvedbenih aktov v vsej finančni zakonodaji Unije, pri čemer ESA predhodno pripravijo osnutke regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov ali ne (12). V bančnem sektorju se bo s tem, ko bo Evropski bančni organ (EBA) sistematično vključen v sprejemanje izvedbene zakonodaje Unije, ker bo pripravljal osnutke tehničnih standardov, zlasti kadar je potrebna predhodna tehnična analiza, zagotovil prilagodljiv regulativni okvir na ravni Unije, ki bo učinkovito podprl enotni trg finančnih storitev v Uniji.

4. Svetovalna vloga ECB glede osnutkov delegiranih in izvedbenih aktov

4.1	Glede na pomembnost delegiranih in izvedbenih aktov kot bistvenega elementa enotnega evropskega pravilnika ima ECB naslednje pripombe v zvezi z izvrševanjem svoje svetovalne vloge po členih 127(4) in 282(5) Pogodbe.

4.2

Osnutki delegiranih in izvedbenih aktov Komisije štejejo za »predlagane akte Unije« oziroma »osnutke aktov Unije« v smislu členov 127(4) in 282(5) Pogodbe. Tako delegirani kot izvedbeni akti pomenijo pravne akte Unije. Kar je pomembno, večina jezikovnih različic člena 282(5) Pogodbe se sklicuje na »osnutke« pravnih aktov Unije, glede katerih se je treba posvetovati z ECB (13). Zato se obseg dolžnosti posvetovanja z ECB ne more omejiti samo na tiste osnutke aktov, ki temeljijo na predlogu Komisije.

4.3

Sodišče je v zadevi C-11/00 (14) pojasnilo, da je obveznost posvetovanja z ECB namenjena »predvsem zagotovitvi, da avtor tak akt sprejme šele, ko je mnenje izrazil organ, ki je zaradi posebnih pooblastil, ki jih izvaja v Skupnostnem okviru na zadevnem področju, in zaradi svoje visoke ravni strokovnosti še posebej primeren za koristno prispevanje k predvidenemu postopku sprejetja«.

4.4

Glede na navedeno bi se bilo za pridobitev vseh prednosti izvrševanja svetovalne vloge ECB treba z ECB pravočasno posvetovati glede vseh osnutkov aktov Unije, vključno z osnutki delegiranih in izvedbenih aktov, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. Poleg tega bo ECB ob upoštevanju pomembnosti osnutkov tehničnih standardov kot dela razvoja zakonodaje Unije o finančnih storitvah svojo svetovalno vlogo v zadevah iz svoje pristojnosti izvrševala ob največjem možnem upoštevanju časovnega okvira za sprejetje teh aktov in potrebe po zagotovitvi nemotenega sprejetja izvedbene zakonodaje.

Posamezne pripombe

5. Makrobonitetni nadzor in obseg uporabe strožjih pravil

5.1

Predlagana uredba določa bonitetne standarde, ki se bodo neposredno uporabljali v vsej Uniji. Kakor je navedeno zgoraj, ECB močno podpira pristop Komisije, ki dejansko vzpostavlja enotni evropski pravilnik za finančne institucije. Poleg tega ECB v celoti podpira cilj, da se posamezne izpostavljenosti tveganjem, ki med drugim zadevajo določene sektorje, regije ali države članice, obravnavajo z delegiranimi akti, ki dajejo Komisiji pooblastilo za uvedbo strožjih bonitetnih zahtev, kadar je to potrebno za obravnavo sprememb intenzivnosti mikrobonitetnih in makrobonitetnih tveganj, ki so posledica razvoja trga (15). Ne glede na to bi morala vsebina delegiranih aktov, ki jih lahko sprejme Komisija, zajemati tako bonitetne zahteve glede velikih izpostavljenosti in zahteve po razkritju kot tudi zahteve glede finančnega vzvoda in likvidnosti, ko bodo zahteve glede finančnega vzvoda in likvidnosti dejansko postale del regulativnega okvira Unije. Vendar pa ECB izpostavlja, da bo obdobje šestih mesecev ali manj, ko se lahko uporabljajo strožje zahteve za obravnavo teh tveganj, v mnogih primerih prekratko in bi bilo potrebno veliko daljše obdobje, npr. dve leti ali več, da bi zahteve učinkovale in dosegle želeni cilj (16).

5.2

ECB tudi šteje za pomembno, da predlagana uredba državam članicam omogoča uporabo strožjih bonitetnih zahtev, kadar nastanejo sistemska tveganja za finančno stabilnost. Potrebo po takšni ureditvi utemeljuje med drugim dejstvo, da gospodarski in finančni cikli niso popolnoma usklajeni v vseh državah članicah, in da se države članice lahko soočajo z različnimi oblikami sistemskega tveganja. Poleg tega so med državami članicami tudi velike razlike v strukturnih značilnostih finančnih sektorjev. Zato bi organi z makrobonitetnimi pristojnostmi morda morali pri določenih instrumentih politike, ki jih vsebuje predlagana uredba, zaostriti kvantitativne stopnje in omejitve, da bi bonitetne zahteve bolje prilagodili svojim posebnim cikličnim razmeram in učinkovito obravnavali s tem povezana sistemska tveganja (17).

5.3

V povezavi z navedenim nekatere določbe predlagane ureditve omogočajo nekaj prilagoditev bonitetnih zahtev na nacionalni ravni. Prva je uvedba okvira za proticiklične kapitalske rezerve (18). Druga je predlagana razširitev obsega postopka nadzorniškega pregleda, ki nacionalnim organom omogoča uporabo strožjih ukrepov za posamezne institucije (19). Vendar pa ECB ugotavlja, da predlagana razširitev vsebuje predvsem mikrobonitetno orodje, zasnovano za obravnavo tveganj, ki nastajajo v posameznih institucijah ali skupinah institucij, in ne za uporabo kot orodje makrobonitetne politike za obravnavo sistemskih tveganj. Kot tretjo predlagana uredba uvaja možnost, da nacionalni organi za izpostavljenosti, zavarovane s stanovanjskimi ali poslovnimi nepremičninami, prilagodijo uteži tveganja ali določijo strožja merila, npr. razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin, če je to upravičeno zaradi značilnosti tveganj v tem segmentu trga v posamezni državi članici (20).

5.4

ECB podpira omenjeni okvir, ki nacionalnim organom omogoča, da prilagodijo nekatere bonitetne zahteve, in meni, da bi ga bilo treba razširiti, da bi nacionalnim organom omogočal uvedbo strožjih bonitetnih zahtev za makrobonitetne namene na nacionalni ravni. To je potrebno, da bi se vprašanja glede finančne stabilnosti, ki izhajajo iz strukturnih značilnosti nacionalnega finančnega sistema, ali sistemskih tveganj obravnavala celovito in učinkovito. Zato bi lahko obseg predlaganega okvira razširili, da bi zajemal strožje zahteve glede: (a) kapitala; (b) omejitev velikih izpostavljenosti; (c) likvidnostnih zahtev in stopnje finančnega vzvoda, ko bodo uvedene v regulativni okvir Unije. V tem okviru bi morali nacionalnim organom omogočiti, da v svoji nacionalni zakonodaji uvedejo strožje zahteve, tj. da zaostrijo kvantitativne stopnje in omejitve za postavke (a), (b) in (c), potem ko o predlaganih ukrepih obvestijo Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB); te zahteve pa bi se morale uporabiti tako, da bi se v celoti upoštevali drugi vidiki določb predlagane uredbe, ki bi ostali nespremenjeni.

5.5

Da bi ohranili preglednost in zagotovili skladnost ukrepov, ki se sprejmejo znotraj Unije, ECB priporoča varovala v zvezi z uporabo strožjih zahtev s strani nacionalnih organov. ESRB bi lahko imel pri tem pomembno usklajevalno vlogo, da bi ocenil vprašanja glede finančne stabilnosti ter možne neželene posledice in čezmejne učinke teh ukrepov na druge države članice. Poleg tega bi morala EBA in ESRB na svojih spletnih straneh objavljati redne posodobitve ukrepov, ki so jih sprejele države članice in so strožji od ukrepov v predlagani uredbi. Ko pa vprašanj glede finančne stabilnosti, ki so bila razlog za uporabo strožjih bonitetnih ukrepov, ni več, bi se morale kvantitativne stopnje in omejitve vrniti na usklajeno raven, določeno s predlagano uredbo.

5.6

Na splošno bi z možnostjo uvedbe strožjih bonitetnih ukrepov v državah članicah lahko izboljšali finančno stabilnost in finančno integracijo v Uniji. Konkretno lahko organi s tem, ko zmanjšujejo sistemska tveganja in ščitijo enotni trg pred kopičenjem prekomernih sistemskih tveganj na usklajen način, učinkovito prispevajo k nemotenemu delovanju finančnega sistema v Uniji in podpirajo vzdržno opravljanje finančnih storitev na enotnem trgu na srednji do dolgi rok.

6. Lastna sredstva

6.1

ECB močno podpira predlagano poostritev meril primernosti za regulatorna lastna sredstva in dodatno uskladitev odbitkov. Zahteve po lastnih sredstvih so temelj mednarodno dogovorjene reforme kapitala. Z vidika finančne stabilnosti je zato bistveno, da se z zahtevami po lastnih sredstvih v predlagani uredbi zagotovi, da bo imel bančni sektor v Uniji kapital najvišje kakovosti, zlasti kar zadeva navaden lastniški kapital prvega reda, zaradi česar bo zmožnost absorbiranja izgub večja. Zaradi krize je pri novi reformi kapitala poseben poudarek na navadnem lastniškem kapitalu prvega reda. Namen je, da se zagotovi, da bodo imele evropske kreditne institucije navaden lastniški kapital prvega reda enako visoke kakovosti kakor istovrstni subjekti v drugih državah, in da se zagotovi popolna skladnost s sporazumom Basel III, ki ga je potrdila skupina GHOS (21). V tej zvezi je treba izpostaviti naslednja vprašanja.

6.2

ECB podpira seznam pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uvrstitev med postavke navadnega lastniškega kapitala prvega reda in odražajo osnovne značilnosti lastniškega kapitala z vidika trajnosti, zmožnosti absorbiranja izgub in prilagodljivosti plačil. V skladu s sporazumom Basel III bi morali »kapitalski instrumenti« v predlagani uredbi vključevati izključno deleže v podjetjih, kakor so opredeljeni v nacionalnih predpisih držav članic (z izjemo kapitalskih instrumentov, ki jih izdajo vzajemna podjetja, zadruge in podobne institucije (22)), in bi se morali šteti za postavke navadnega lastniškega kapitala prvega reda le, če izpolnjujejo vse pogoje, določene v predlagani uredbi (23). ECB tudi priporoča, da Komisija s sprejetjem izvedbenega akta potrdi seznam oblik deležev, primernih za navaden lastniški kapital prvega reda, ki ga oblikuje EBA, in tako da temu seznamu zavezujoč učinek. Poleg tega bi bilo treba pripraviti osnutke tehničnih standardov, v katerih se podrobneje opredelijo zgoraj omenjeni pogoji. Pristojni organi bi morali v sodelovanju z EBA stalno zagotavljati izpolnjevanje teh pogojev. S temi varovali bi prispevali k večji skladnosti v Uniji in zmanjšanju obsega finančnega inženiringa.

6.3

V zvezi s pomembnimi naložbami v zavarovalnicah, pozavarovalnicah in zavarovalnih holdingih sporazum Basel III zahteva, da se te naložbe nad določeno mejo odbijejo od navadnega lastniškega kapitala prvega reda, tj. pristop z ustreznimi odbitki (24). Sporazum Basel III upošteva, da so ti subjekti zunaj obsega regulativne konsolidacije, in ima za cilj preprečiti dvojno štetje regulatornega kapitala. Predlagana uredba ohranja možnost, ki je obstajala že v Direktivi 2006/48/ES, da pristojni organi dovolijo uporabo metod, določenih v Direktivi 2002/87/ES (25), namesto odbitkov (26).

6.4

ECB se na splošno strinja s stališčem, da bi se morala regulatorna lastna sredstva uporabiti samo za kritje izgub zaradi bančnih tveganj. ECB tako podpira, da se vprašanje dvakratne uporabe regulatornih lastnih sredstev obravnava na ravni bančne skupine, tj. s konsolidacijo vseh podrejenih podjetij, ki so institucije in finančne institucije (27), ter na ravni finančnega konglomerata, tj. da se v okvir regulativne konsolidacije vključijo tudi podrejena podjetja, ki so zavarovalnice. V tem okviru uporaba metod, določenih v Prilogi I k Direktivi 2002/87/ES, ne bi smela nikoli privesti do zneskov regulatornih lastnih sredstev za skupine institucij in finančnih institucij, kakor so navedene v predlagani uredbi (28), ki bi bili višji od zneskov regulatornih lastnih sredstev v primeru uporabe pristopa z odbitki.

6.5

ECB ob upoštevanju sporazuma Basel III in, kjer je to ustrezno, tudi mednarodnih načel Skupnega foruma za finančne konglomerate priporoča, da se zagotovi popolna skladnost teh besedil med sektorji (29), zaradi česar je treba predlagano uredbo uskladiti z ustreznimi določbami direktiv 2009/138/ES (30) in 2002/87/ES (31). ECB podpira, da Skupni odbor ESA pripravi osnutke tehničnih standardov v zvezi z metodami, določenimi v Direktivi 2002/87/ES, vendar priporoča, da se zaradi pravne jasnosti in v izogib neskladjem zakonodaje o finančnih storitvah med sektorji to pooblastilo določi samo v Direktivi 2002/87/ES (32).

6.6

Januarja 2011 je skupina GHOS objavila sporazum, po katerem bi moralo biti možno vse dodatne instrumente prvega reda in instrumente drugega reda institucije v celoti in trajno odpisati ali v celoti pretvoriti v navaden lastniški kapital prvega reda, ko institucija ni več sposobna delovati (33). Predlagana uredba potrjuje namero zakonodajalca, da ta sporazum vključi v celoti (34). ECB razume, da bo Komisija takšno zahtevo za instrumente prvega reda in instrumente drugega reda vključila v povezavi z bodočim predlogom Komisije o reševanju bank in obvladovanju krize v finančnem sektorju.

7. Kapitalske rezerve

7.1

ECB pozdravlja izbiro, da se okvir za kapitalske rezerve uvede s predlagano direktivo, saj bo ta pristop organom omogočil učinkovito in prilagojeno obravnavo sistemskih tveganj v vseh državah članicah. ECB meni, da so zlasti proticiklične kapitalske rezerve ključen element širšega nabora makrobonitetnih orodij (35), in močno podpira uvedbo izrecnega proticikličnega elementa v finančno ureditev.

7.2

Proticiklične kapitalske rezerve lahko bistveno izboljšajo odpornost bančnega sektorja in tako prispevajo k nemotenemu opravljanju finančnih storitev skozi ves poslovni cikel. Pri tem ECB poudarja, da mora za odločitev nacionalnih organov glede proticikličnih kapitalskih rezerv veljati neomejena zahteva po vzajemnosti do vključno 2,5 % tveganju prilagojenih sredstev, nad to mejo pa bi morala veljati prostovoljna vzajemnost. ECB tudi podpira predlog, po katerem bodo nacionalni organi lahko določili proticiklične kapitalske rezerve, ki bodo upoštevale finančne in ekonomske spremenljivke, ki štejejo za pomembne za oceno prekomerne rasti posojil in kopičenja sistemskih tveganj. Toda te spremenljivke po naravi ne bi smele biti strukturne, kajti proticiklične kapitalske rezerve naj ne bi bile namenjene obravnavi strukturnih tveganj v finančnem sistemu. Zato ECB predlaga, da se vključitev spremenljivk neciklične narave v mehanizem proticikličnih kapitalskih rezerv umakne iz predlagane direktive (36).

8. Likvidnost

8.1

ECB pozdravlja jasno zavezo Komisije, da v zakonodajo Unije uvede zahtevo glede likvidnostnega kritja in stopnjo neto stabilnega financiranja v skladu s sporazumi Basel III (37). Uvedba okvira za likvidnostno tveganje v predlagani uredbi bo prinesla znatne mikrobonitetne in makrobonitetne koristi. Likvidnostne zahteve bodo povečale likvidnostne rezerve kreditnih institucij in zmanjšale pretvorbe tveganja zapadlosti, s čimer se bo zmanjšala prekomerna medsebojna povezanost v finančnem sistemu in omejilo sistemsko likvidnostno tveganje. Poleg tega bi morala usklajena pravila o likvidnostnem tveganju pomagati pri doseganju enakih konkurenčnih pogojev z ustreznimi praksami upravljanja z likvidnostnim tveganjem in pozitivno učinkovati na splošno blaginjo v evropskem gospodarstvu.

8.2

V zvezi s predlaganim okvirom za likvidnost želi ECB izpostaviti naslednja vprašanja.

8.2.1

Kar zadeva poročanje o likvidnih sredstvih, se postavke, ki so v predlagani uredbi navedene pri »poročanju o likvidnih sredstvih« (38), v več primerih prekrivajo s postavkami, za katere se izvaja dopolnilno poročanje o likvidnih sredstvih (39). ECB zato priporoča, da se določi enoten in pregleden seznam postavk, ki jih je treba poročati. Pri obravnavi delnic ali enot kolektivnih naložbenih podjemov (CIU) kot likvidnih sredstev je pomembno poleg določitve absolutne omejitve na 250 milijonov EUR omejiti tudi relativni delež teh instrumentov v celotni zahtevi glede likvidnostnega kritja, da se omejijo tveganja koncentracije v majhnih institucijah (40).

8.2.2

Centralne banke bi morale biti vključene v določanje, v kolikšni meri se lahko rezerve pri centralni banki štejejo v stanje likvidnih sredstev v času težav (41).

8.2.3

Glede na pričakovane znatne medsebojne vplive med likvidnostnimi zahtevami in operacijami denarne politike ECB priporoča, da se EBA z njo posvetuje pri oblikovanju enotne opredelitve visokokakovostnih sredstev in v zvezi z oceno, ki jo mora izvesti do 31. decembra 2015 o tem, kako zagotoviti, da bodo institucije uporabljale stabilne vire financiranja (42). Kljub pozitivnim učinkom, ki jih ima urejanje likvidnosti na izvajanje denarne politike, tj. z višjimi likvidnostnimi rezervami institucij in stabilnejšim financiranjem se zmanjšuje delež kreditnih institucij, ki so stalno odvisne od centralnobančnih operacij, lahko nastanejo tudi negativni učinki, npr. v obliki zniževanja povprečne likvidnosti finančnega premoženja za zavarovanje in bonitete nasprotnih strank ter vpliva na nemoteno izvajanje denarne politike.

8.2.4

Posebej pomembno je oblikovati ustrezen okvir za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostnega kritja, tj. pravila o tem, kako se lahko likvidna sredstva uporabijo v težkih razmerah in kako bi morali pristojni organi ravnati ob kršitvah. Zaradi pomembnosti zahtev glede likvidnostnega kritja z vidika mikrobonitetnega in makrobonitetnega nadzora ECB meni, da bi morala biti EBA v sodelovanju z ESRB vključena v oblikovanje smernic o možni sprostitvi in ponovni vzpostavitvi likvidnostnih rezerv v času težav (43).

8.3

Z uvedbo stopnje neto stabilnega financiranja (44) se bo zagotovilo, da bodo imele kreditne institucije stabilne vire financiranja za izpolnitev svojih obveznosti. Ena od ključnih težav, ki so jih imele finančne institucije v krizi, je bila nujna potreba po financiranju, ki je izhajala iz visoke stopnje zapadlostnega neskladja. Zato so morale stalno obnavljati kratkoročne obveznosti na medbančnih denarnih trgih, kar je povzročilo težave s financiranjem, ki so se prelile na finančne trge. V tej zvezi ECB predlaga spremembe besedila, s katerimi bi se izognili možnim nejasnostim pri izvajanju te zahteve. Res je, da bo morda treba model stopnje neto stabilnega financiranja še izpopolniti, vendar se pričakuje, da bo v obdobju opazovanja, ki bo trajalo do 1. januarja 2018, dovolj časa za dodatno kalibracijo stopnje v izogib tveganju morebitnih neželenih posledic.

9. Finančni vzvod

V finančni krizi se je jasno pokazala potreba po omejevanju prekomernih finančnih vzvodov v finančnem sektorju. ECB zato nadvse pozdravlja zavezo Komisije, da uvede stopnjo finančnega vzvoda, ki ne temelji na tveganju, kot zavezujočo zahtevo, potem ko opravi ustrezen pregled in kalibracijo in s tem kar najbolj izkoristi dogovorjeno obdobje za pregled (45). Glede na navedeno ECB predlaga, da se v predlagani uredbi razjasni zaveza zakonodajalca, da bo to zahtevo uvedel (46).

10. Poročanje nadzornim organom

Okvira za finančno poročanje (FINREP) in splošno poročanje (COREP) nadzornim organom je nazadnje pripravil Odbor evropskih bančnih nadzornikov (47). Ta dva okvira trenutno temeljita na nezavezujočih smernicah in obrazcih za poročanje. V zvezi s tem ECB priporoča: (a) da se v predlagani uredbi pojasni okvir za poročanje COREP; (b) da se določi jasna pravna podlaga za poročanje FINREP; in (c) da se podrobneje določi obseg osnutkov tehničnih standardov, ki jih na tem področju pripravi EBA (48). Zlasti se predlaga, naj EBA in ESRB sodelujeta, da bi opredelila obseg finančnih informacij, ki so potrebne za makrobonitetni nadzor. Da bi zbrali informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog makrobonitetnega nadzora, v povezavi z zahtevami za poročanje o velikih izpostavljenostih, likvidnosti in stopnji finančnega vzvoda (49), ECB tudi predlaga, da se uvede najmanj četrtletno poročanje in v pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov vključi ESRB.

11. Izboljšanje ureditve izmenjave informacij

11.1

Nedavna reforma finančnega nadzora v Evropi je že prinesla izboljšanje ureditve izmenjave informacij (50), finančna kriza pa je poudarila potrebo po zagotovitvi ustrezne ureditve izmenjave informacij med javnimi organi ter zlasti med centralnimi bankami, vključno z ECB, in nadzornimi organi. ECB predlaga, da se v predlagani direktivi odrazijo spremembe, uvedene z reformo nadzora, in dodatno izboljša izmenjava informacij med nadzornimi organi in centralnimi bankami ESCB, vključno z ECB, kadar so te informacije pomembne za izvajanje njihovih nalog (51). ECB tudi priporoča, da Komisija ob pomoči ustreznih institucij in organov (vključno z ECB, ESRB in EBA) v dveh letih od začetka veljavnosti predlagane direktive celovito preveri učinkovitost te ureditve in po potrebi oblikuje predloge za dodatno izboljšanje tega okvira na ravni Unije, pri čemer upošteva izrazito sinergijo, ki obstaja v zvezi z informacijami med funkcijama centralnega bančništva in bonitetnega nadzora, v normalnih razmerah in v času težav (52).

11.2

ECB tudi priporoča, da Komisija na podlagi poročila EBA temeljito oceni izvajanje predlagane direktive in predlagane uredbe glede sodelovanja Unije in držav članic s tretjimi državami. Ob upoštevanju naukov, ki izhajajo iz finančne krize, bi s takšnim preverjanjem ugotovili vrzeli in področja, kjer je treba dodatno izboljšati ureditev sodelovanja, izmenjave informacij in vzajemnosti, vključno z izvrševanjem nadzornih predpisov v tretjih državah. V okviru tega bi bilo treba oceniti tudi potrebo po dodatnem izboljšanju sporazumov o sodelovanju med državami članicami in EBA na eni strani ter mednarodnimi finančnimi institucijami ali organi, kot je Mednarodni denarni sklad (MDS) ali Odbor za finančno stabilnost, na drugi strani.

Natančneje, ECB priporoča tudi celovit pregled določb predlagane direktive o pogojih dostopa za podružnice institucij, ustanovljenih v tretjih državah, da se izboljša usklajenost pravil držav članic, ki urejajo ustanavljanje podružnic kreditnih institucij s sedežem zunaj Unije, in zagotovi skladnost zakonodaje Unije o finančnih storitvah med sektorji (53).

12. Druga vprašanja

V Prilogi k temu mnenju so obravnavana tudi različna druga vprašanja, ki so razlog za posebne predlagane spremembe in se nanašajo na: (a) sodelovanje med pristojnimi organi za nadzor in pregled centralnih nasprotnih strank; (b) pooblastila za nadzor; (c) vprašanja glede upravljanja; (d) pravila in pojme, ki se uporabljajo v zvezi z zunanjimi bonitetnimi institucijami (ECAI); (e) listinjenje.

Kadar ECB priporoča, da se predlagana direktiva in predlagana uredba spremenita, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 25. januarja 2012

Podpredsednik ECB

Vítor CONSTÂNCIO

(1) COM(2011) 453 konč.

(2) COM(2011) 452 konč.

(3) Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).

(4) Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L 177, 30.6.2006, str. 201).

(5) Glej točko 29 izjave voditeljev držav skupine G-20 na vrhu v Seulu 11. in 12. novembra 2010, kjer je navedeno: »Novi okvir bo prenesen v nacionalne zakone in druge predpise, njegovo uvajanje pa se bo začelo 1. januarja 2013 in v celoti zaključilo do 1. januarja 2019.«

(6) Točka 29 izjave voditeljev držav skupine G-20 na vrhu v Seulu 11. in 12. novembra 2010.

(7) Glej Basel III: A global regulatory framework for more resilient banks and banking systems, Baselski odbor za bančni nadzor, december 2010, revidirana verzija iz junija 2011 (v nadaljnjem besedilu: sporazum Basel III).

(8) Glej sporočili za javnost skupine GHOS z dne 26. julija in 12. septembra 2010, dostopni na spletni strani BIS na naslovu www.bis.org.

(9) Glej na primer odstavek 2 Mnenja ECB CON/2009/17 z dne 5. marca 2009 na zahtevo Sveta Evropske unije o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES glede bank, pridruženih centralnim institucijam, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL C 93, 22.4.2009, str. 3). Vsa mnenja ECB so objavljena na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(10) Glej na primer odstavek 3 Mnenja ECB CON/2011/42 z dne 4. maja 2011 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (UL C 159, 28.5.2011, str. 10).

(11) Glej odstavek 20 sklepov Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009.

(12) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12), Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48) in Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84). Uredbe o ustanovitvi ESA uvajajo postopek, po katerem ESA pripravijo osnutke tehničnih regulativnih in izvedbenih standardov, ki jih nato sprejme Komisija v obliki delegiranih oziroma izvedbenih aktov.

(13) Člen 282(5) Pogodbe se sklicuje na osnutke pravnih aktov Unije v naslednjih jezikovnih različicah: bolgarska (»проект на акт на Съюза«); španska (»proyecto de acto de la Unión«); danska (»udkast«); nemška (»Entwurf für Rechtsakte der Union«); estonska (»ettepanekute«); grška (»σχέδιο πράξης της Ένωσης«); francoska (»projet d'acte de l'Union«); italijanska (»progetto di atto dell'Unione»); latvijska (»projektiem«); litovska (»Sąjungos aktų projektų«); nizozemska (»ontwerp van een handeling van de Unie«); portugalska (»projectos de acto da União«); romunska (»proiect de act al Uniunii«); slovaška (»navrhovaných aktoch Únie«); slovenska (»osnutki aktov Unije«); finska (»esityksistä«); švedska (»utkast«). Irska različica se glasi »gniomh Aontais arna bheartu«, kar ustreza pojmu »načrtovanih« aktov Unije.

(14) Sodba z dne 10. julija 2003 v zadevi C-11/00, Komisija Evropskih skupnosti proti Evropski centralni banki ([2003] PSES 2003, str. I-7147, zlasti točki 110 in 111).

(15) Člen 443 predlagane uredbe.

(16) Glej uvodno izjavo 87 predlagane uredbe.

(17) Glej skupno poročilo o napredku Odbora za finančno stabilnost, Mednarodnega denarnega sklada in Banke za mednarodne poravnave skupini G-20 o orodjih in okvirih makrobonitetne politike z dne 27. oktobra 2011, dostopno na spletni strani Odbora za finančno stabilnost na naslovu www.financialstabilityboard.org.

(18) Glej poglavje 4 naslova VII predlagane direktive.

(19) Člen 95 predlagane direktive.

(20) Člen 119(2) predlagane uredbe.

(21) Glej sporočili za javnost skupine GHOS z dne 26. julija in 12. septembra 2010.

(22) Glej člen 27 predlagane uredbe.

(23) Glej člen 26(1) predlagane uredbe.

(24) Glej odstavek 84 sporazuma Basel III.

(25) Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu, ki spreminja direktive Sveta 73/239/EGS, 79/267/EGS, 92/49/EGS, 92/96/EGS, 93/6/EGS in 93/22/EGS ter direktivi 98/78/ES in 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).

(26) Glej člen 46 predlagane uredbe.

(27) V skladu s členom 16 predlagane uredbe.

(28) V skladu s členom 16 predlagane uredbe.

(29) Glej odstavek 6.1 Mnenja CON/2011/42.

(30) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(31) Ob primerjavi teh besedil se pokaže več razlik glede obravnave medsektorskih udeležb na individualni ravni in ravni skupine. Na primer, po Direktivi 2009/138/ES se udeležbe zavarovalnice v institucijah ali finančnih institucijah odbijejo na individualni ravni, ne glede na to, ali so zavarovalnica in institucije del istega finančnega konglomerata. V nasprotju s tem predlagana uredba omogoča opustitev, tj. pristojni organi lahko odločijo, da deležev, ki jih ima institucija v drugih institucijah, finančnih institucijah ali zavarovalnicah, na individualni ravni ne bodo odbili, če so subjekti del istega finančnega konglomerata ali pa niso del finančnega konglomerata, vendar se uporablja ena od treh metod iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Kar zadeva obseg nadzora skupin, so kreditne institucije, investicijska podjetja in finančne institucije vključeni v nadzor skupin po Direktivi 2009/138/ES. V nasprotju s tem je obseg nadzora po predlagani uredbi omejen na institucije in finančne institucije, ki so podrejena podjetja institucije, oziroma na finančni holding ali mešan finančni holding, kjer to pride v poštev (člen 16 predlagane uredbe).

(32) Glej člen 139 predlagane direktive, ki spreminja člen 21 Direktive 2002/87/ES. Zaradi tega bi bilo treba črtati člen 46(4) predlagane uredbe.

(33) Glej uvodno izjavo 27 predlagane uredbe in sporočilo za javnost skupine GHOS z dne 13. januarja 2011.

(34) Glej uvodno izjavo 27 predlagane uredbe.

(35) Proticiklične kapitalske rezerve naj bi se oblikovale v obdobjih prekomerne rasti posojil, povezanih s kopičenjem sistemskih tveganj, in sprostile v času težav.

(36) Glej člen 126(3)(c) in člen 126(4) predlagane direktive.

(37) Glej uvodni izjavi 75 in 76 predlagane uredbe.

(38) Člen 404 predlagane uredbe.

(39) Priloga III k predlagani uredbi.

(40) Člen 404(5) predlagane uredbe.

(41) Glej zlasti člena 403 in 404 ter Prilogo III k predlagani uredbi.

(42) Glej člen 481 predlagane uredbe.

(43) Glej člen 402 predlagane uredbe.

(44) Glej uvodno izjavo 76 in člen 481(3) predlagane uredbe.

(45) Glej uvodne izjave 64 do 70 predlagane uredbe.

(46) Glej člen 482 predlagane uredbe.

(47) Glej zbornik standardov in smernic Odbora evropskih bančnih nadzornikov, str. 448–473.

(48) Glej člen 94 predlagane uredbe.

(49) Členi 383, 403 in 417 predlagane uredbe.

(50) Glej Uredbo (EU) št. 1093/2010, Uredbo (EU) št. 1092/2010, Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

(51) Glej na primer odstavke 13 do 15 Mnenja CON/2009/17, odstavek 2.2 Mnenja ECB CON/2010/23 z dne 18. marca 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 1998/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega bančnega organa, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (UL C 87, 1.4.2010, str. 1) in odstavek 5 Mnenja CON/2011/42.

(52) Glej odstavek 15 Mnenja CON/2009/17.

(53) Glej na primer predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov in razveljavitvi Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2011) 656 konč.).

PRILOGA

Predlagane spremembe besedila predlagane direktive

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Uvodna izjava 3 predlagane direktive

„(3)

Splošne bonitetne zahteve iz Uredbe [vstavi OP] so dopolnjene z individualnimi ureditvami, o katerih odločajo pristojni organi po rednem nadzorniškem pregledu posamezne kreditne institucije in investicijske družbe. Obseg takšnih nadzornih ureditev se določi v tej direktivi in pristojni organi bi morali biti sposobni presoditi, katere ureditve bi bilo treba uporabiti. Kar zadeva takšne individualne ureditve v zvezi z likvidnostjo, morajo pristojni organi upoštevati načela, določena v smernicah o likvidnosti, ki jih je objavil Odbor evropskih bančnih nadzornikov [opomba].“

„(3)

Pojasnilo

ESA nadomeščajo odbore na Lamfalussyjevi ravni tri ter prevzemajo vse naloge in odgovornosti teh odborov, vključno z nadaljevanjem tekočega dela in projektov, npr. v skladu z uvodno izjavo 10 in členom 8(1)(l) Uredbe (EU) št. 1093/2010. Zato je treba sklicevanje na te smernice v uvodni izjavi črtati.

Sprememba 2

Člen 2(4) predlagane direktive (novo)

Ni besedila.

„4. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za dodatno opredelitev meril za vključitev institucije na seznam v odstavku 3 in za vrste primerov, za katere lahko velja nacionalna zakonodaja, kakor je navedeno v členu 3(2).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

Pojasnilo

Trenutno ni mogoče določiti, po katerih merilih so izbrani subjekti, navedeni na seznamu v členu 2(3) predlagane direktive. Da bi zmanjšali nacionalne možnosti in diskrecijske pravice, ECB predlaga, da EBA pripravi objektivna merila, po katerih bo mogoče ob bodočih spremembah predlagane direktive oceniti, ali bi bilo treba seznam iz člena 2(3)(3) do (22) spremeniti. Predlaga se, da se enak postopek uporabi za vrste primerov, zajete v členu 3(2) predlagane direktive. To spremembo je treba brati v povezavi s členom 136(a) predlagane direktive, ki daje Komisiji pooblastilo za tehnične prilagoditve seznama iz člena 2 predlagane direktive.

Sprememba 3

Člen 7 predlagane direktive

„Člen 7

Sodelovanje z EBA

Pristojni organi pri opravljanju svojih nalog upoštevajo konvergenco glede nadzornih orodij in nadzornih praks pri uporabi zakonov in drugih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Zato države članice zagotovijo, da:

(a)	pristojni organi sodelujejo pri dejavnostih EBA;

(b)	si pristojni organi prizadevajo za upoštevanje smernic in priporočil, ki jih izda EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010;

(c)	nacionalne pristojnosti, podeljene pristojnim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih nalog, ki jih imajo kot člani EBA ali v skladu s to direktivo in Uredbo [vstavi OP].“

„Člen 7

Sodelovanje z EBA in znotraj Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS)

(a)	pristojni organi kot udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in drugimi udeleženci v ESFS v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji;

(b)	pristojni organi sodelujejo pri dejavnostih EBA in, kjer je to ustrezno, v kolegijih nadzornikov;

(c)	si pristojni organi prizadevajo za upoštevanje smernic in priporočil, ki jih izda EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ter opozoril in priporočil, ki jih izda ESRB v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1092/2010;

(d)	pristojni organi tesno sodelujejo z ESRB;

(e)	nacionalne pristojnosti, podeljene pristojnim organom, ne ovirajo izvajanja njihovih nalog, ki jih imajo kot člani EBA, kot člani ESRB, kjer je to ustrezno, ali v skladu s to direktivo in Uredbo [vstavi OP].“

Pojasnilo

Spremembe bodo za potrebe jasnosti in pravne varnosti zagotovile, da bodo v predlagani direktivi upoštevana načela sodelovanja, določena v Uredbi (EU) št. 1092/2010 (2) , Uredbi (EU) št. 1096/2010 in uredbah o ustanovitvi ESA. ECB priporoča, da se podobne spremembe uvedejo v druge direktive za finančne sektorje, kjer je to ustrezno.

Sprememba 4

Člen 8 predlagane direktive

„Člen 8

Evropska razsežnost nadzora

Pristojni organi v eni državi članici pri opravljanju svojih splošnih nalog na podlagi informacij, ki so na voljo v tistem trenutku, ustrezno upoštevajo možen vpliv svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah in zlasti v izrednih razmerah.“

„Člen 8

Evropska razsežnost nadzora

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se podrobneje pojasnijo cilji, ki naj bi jim pristojni organi sledili v povezavi z evropsko razsežnostjo svojih dejavnosti. Ustrezno temu bi bilo treba spremeniti tudi uvodno izjavo 42 predlagane direktive.

Sprememba 5

Členi 49 do 51 predlagane direktive

„NASLOV VII

BONITETNI NADZOR

POGLAVJE 1

Načela bonitetnega nadzora

ODDELEK I

Pristojnost matične države članice in države članice gostiteljice

Člen 49

Pristojnost matične države članice za nadzor

1. Za bonitetni nadzor institucije, vključno z dejavnostmi, ki jih opravlja v skladu s členoma 33 in 34, so odgovorni pristojni organi matične države članice, brez poseganja v tiste določbe te direktive, ki to odgovornost nalagajo pristojnim organom države članice gostiteljice.

2. Odstavek 1 ne preprečuje nadzora na konsolidirani podlagi.

Člen 50

Pristojnost države članice gostiteljice

Ukrepi države članice gostiteljice ne smejo določati diskriminatorne ali omejevalne obravnave na podlagi dejstva, da je institucija pridobila dovoljenje v drugi državi članici.

Člen 51

Sodelovanje pri nadzoru

[…]“

„NASLOV VII

BONITETNI NADZOR

POGLAVJE 1

Načela bonitetnega nadzora

ODDELEK I

matična država članica in država članica gostiteljica

Člen 49

Pristojnost matične države članice za nadzor

2. Odstavek 1 ne preprečuje nadzora na konsolidirani podlagi.

Člen 50

Sodelovanje med matično državo članico in državo članico gostiteljico

[…]“

Pojasnilo

Člen 50 predlagane direktive je enak tretjemu odstavku člena 41 Direktive 2006/48/ES. Ta tretji odstavek se sklicuje na drugi odstavek člena 41, ki ureja nadzor likvidnosti podružnic in ukrepe, ki jih lahko izvedejo države članice gostiteljice za potrebe izvajanja svoje denarne politike (3) . Ta tretji odstavek, ki je zaradi sklicevanja na zgoraj navedene ukrepe zastarel, bi bilo treba odstraniti, kakor sta bila odstranjena tudi prvi in drugi odstavek istega člena Direktive 2006/48/ES (4).

Namen predlagane spremembe je, da se izboljša pravna jasnost glede vlog organov matične države članice in države članice gostiteljice v naslovih zgornjih določb. Prvič, člen 49(1) določa načelo pristojnosti matične države članice. To ne posega v določbe predlagane direktive, ki nalagajo odgovornost pristojnim organom države članice gostiteljice. Zato je navedba pristojnosti države članice gostiteljice v naslovu člena 50 zavajajoča, saj je ta vidik urejen že v prejšnjem odstavku. Drugič, člen 50 je nepotreben, saj načelo nediskriminacije izhaja že iz določb Pogodbe.

Sprememba 6

Člen 54(2) predlagane direktive

„2. Odstavek 1 pristojnim organom različnih držav članic ne preprečuje izmenjave informacij ali posredovanja informacij EBA v skladu s to direktivo, Uredbo [vstavi OP], drugimi direktivami, ki se uporabljajo za kreditne institucije, ter členoma 31 in 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010. Za te informacije veljajo pogoji v zvezi s varovanjem poklicne skrivnosti v skladu z odstavkom 1.“

„2. Odstavek 1 pristojnim organom različnih držav članic ne preprečuje izmenjave informacij ali posredovanja informacij EBA v skladu s to direktivo, Uredbo [vstavi OP], drugimi direktivami, ki se uporabljajo za kreditne institucije, ter členi 31, 35 in 36 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in členom 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. Za te informacije veljajo pogoji v zvezi s varovanjem poklicne skrivnosti v skladu z odstavkom 1.“

Pojasnilo

Predlagana sprememba pojasnjuje, da lahko pristojni organi in EBA posredujejo ESRB vse informacije, ki jih ESRB potrebuje za izvajanje svojih nalog, v skladu s pogoji, določenimi v členu 36 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in členu 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. ECB priporoča, da se podobne spremembe uvedejo v druge direktive za finančne sektorje, kjer je to ustrezno.

Sprememba 7

Člen 59 predlagane direktive

„Člen 59

Posredovanje informacij o monetarnih, sistemskih in plačilnih vidikih

1. Nobena določba tega poglavja pristojnemu organu ne preprečuje, da bi posredoval informacije naslednjim subjektom za opravljanje njihovih nalog:

[…]

4. V izrednih razmerah iz člena 109(1) države članice pristojnim organom dovolijo, da nemudoma sporočijo […].“

„Člen 59

Posredovanje informacij o monetarnih, sistemskih in plačilnih vidikih

1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo ovir, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi posredovali informacije naslednjim subjektom za opravljanje njihovih nalog:

[…]

4. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da pristojni organi v izrednih razmerah iz člena 109(1) nemudoma sporočijo […].“

Pojasnilo

V finančni krizi se je potrdilo, da je izredno pomembno zagotoviti ustrezno ureditev izmenjave informacij med javnimi organi ter zlasti med centralnimi bankami in nadzornimi organi. ECB zato predlaga, da se dodatno izboljšajo načini izmenjave informacij med nadzornimi organi in centralnimi bankami ESCB, vključno z ECB, v zvezi z informacijami, ki so pomembne za izvajanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, zlasti v izrednih razmerah (glej tudi spremembo 12).

Sprememba 8

Člen 64 predlagane direktive

„Člen 64

Pooblastila za nadzor

Za namene člena 99 in uporabe Uredbe [vstavi OP] imajo pristojni organi vsaj naslednja pooblastila:

[…].“

„Člen 64

Pooblastila za nadzor

Za namene člena 99 in uporabe Uredbe [vstavi OP] imajo pristojni organi vsaj naslednja pooblastila:

[…]

(k)	da razrešijo enega ali več članov uprave, kadar ne izpolnjujejo zahtev iz člena 87.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se zagotovi, da bodo imeli pristojni organi po nacionalnih predpisih pravico sprejeti ustrezne ukrepe, vključno z razrešitvijo članov uprave in glavnih direktorjev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 87 predlagane direktive, v skladu z mednarodnimi standardi (5).

Sprememba 9

Člen 67(1) predlagane direktive

„1. Ta člen se uporablja v vseh naslednjih primerih:

[…].“

„1. Ta člen se uporablja v vseh naslednjih primerih:

[…]

(n)	institucija je bila spoznana za odgovorno za hudo kršitev nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi Direktive 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma [opomba]“.

Pojasnilo

Pristojni organi bi morali imeti možnost, da instituciji odvzamejo dovoljenje v skladu s členom 18(f) predlagane direktive, če je storila hudo kršitev pravil Unije o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Sprememba 10

Člen 75(5) predlagane direktive

„5. […]

Oddelek za upravljanje tveganja po potrebi poroča neposredno upravi v okviru njene nadzorne funkcije neodvisno od višjega vodstva.

Vodja oddelka za upravljanje tveganja je neodvisen višji vodstveni delavec, ki je jasno odgovoren za to funkcijo.

[…].“

„5. […]

Oddelek za upravljanje tveganja po potrebi poroča neposredno upravi v okviru njene nadzorne funkcije neodvisno od višjega vodstva ter, kjer je to ustrezno, izpostavi pomisleke in opozori upravo v primeru posebnih sprememb pri tveganjih, ki vplivajo ali bi lahko vplivala na institucijo, brez poseganja v odgovornosti uprave v okviru njene nadzorne in/ali upravne funkcije v skladu s to direktivo in Uredbo [vstavi OP].

Vodja oddelka za upravljanje tveganja je neodvisen višji vodstveni delavec, ki je jasno odgovoren za to funkcijo.

[…].“

Pojasnilo

ECB priporoča to predlagano spremembo, s katero se natančneje določi, da ima oddelek za upravljanje tveganja tudi nalogo, da izpostavlja pomisleke in opozarja upravo v njeni nadzorni vlogi v primeru spremembe izpostavljenosti institucije tveganjem.

Sprememba 11

Člen 87 predlagane direktive

„Člen 87

Uprava

1. Pristojni organi zahtevajo, da imajo vsi člani uprave katere koli institucije vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa. Člani uprave izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

[…]

(b)	uprava ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti institucije, vključno z glavnimi tveganji;

[…]

5. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev:

[…]

(b)	pojma ustreznega skupnega znanja, spretnosti in izkušenj uprave v skladu z odstavkom 1(b);

[…].“

„Člen 87

Uprava

[…]

(b)	uprava ima individualno in skupaj ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti institucije, vključno z glavnimi tveganji;

[…]

5. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev:

[…]

(b)	pojma ustreznega individualnega in skupnega znanja, spretnosti in izkušenj uprave v skladu z odstavkom 1(b);

[…].“

Pojasnilo

Namen spremembe je, da se zagotovi, da bo imel poleg uprave skupaj tudi vsak posamezen član uprave ustrezno znanje in zahtevane spretnosti (glej odstavek 5.1 zelene knjige Komisije Korporativno upravljanje finančnih institucij in politika prejemkov (6) ). V zvezi s tem se predlaga, da se EBA pooblasti tudi za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov za določitev pojma ustreznega individualnega znanja, spretnosti in izkušenj članov uprave.

Sprememba 12

Člen 109(1) predlagane direktive

„1. V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opredeljenimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju na trgih, ki bi lahko ogrozile likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri so subjekti skupine pridobili dovoljenje ali v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 52, konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 in po potrebi členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES čim prej obvesti EBA, ESRB in organe iz člena 59(4) in člena 60 ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog. Te obveznosti veljajo za vse pristojne organe. Če je organ iz člena 59(4) obveščen o razmerah, opisanih v prvem pododstavku, o tem čim prej obvesti pristojne organe iz člena 107 in EBA.

Pristojni organi in organ iz člena 59(4) uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kadar je to mogoče.“

„1. V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opredeljenimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju na trgih, ki bi lahko ogrozile likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri so subjekti skupine pridobili dovoljenje ali v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 52, konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 in po potrebi členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES čim prej obvesti EBA, ESRB, centralne bankein organe iz člena 60 ter sporoči vse informacije, pomembne za opravljanje njihovih nalog. Če je centralna banka ali ESRB obveščen o razmerah, opisanih v prvem pododstavku, o tem čim prej obvesti pristojne organe iz člena 107 in EBA.

Pristojni organi, centralne banke in ESRB uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kadar je to mogoče.“

Pojasnilo

Kakor je bilo izpostavljeno v spremembah 4 in 5 v Mnenju CON/2009/17, je namen predlaganih sprememb, da se pojasni pojem „organi“ v tem členu. Zlasti je pomembno pojasniti, da so organi iz člena 59(4) centralne banke in ESRB in ne pristojni organi. Sklicevanjem na ta pojem „organi“ bi se bilo treba v celotnem besedilu izogniti, da se olajša branje predlagane direktive in poveča pravna varnost.

Namen drugih predlaganih sprememb je, da se pojasni narava informacij, ki se posredujejo, v skladu s členom 59 predlagane direktive. Zlasti informacije, ki se posredujejo, ne bi smele biti opredeljene zgolj kot „bistvene“ informacije, temveč bi morale vključevati tudi vse „pomembne“ informacije za izvajanje nalog centralnih bank in ESRB (7).

Sprememba 13

Člen 126(4) predlagane direktive

„4. Spremenljivke iz točke (c) odstavka 3 lahko vključujejo […].“

„ “

Pojasnilo

S to spremembo je povezan odstavek 7 tega mnenja. Predlagana sprememba (črtanje odstavka 4 člena 126 predlagane direktive) bo iz proticikličnih kapitalskih rezerv izločila strukturno sestavino in predlagano direktivo uskladila z operativnimi značilnostmi sporazuma Basel III. Ustrezno temu bi bilo treba črtati člen 126(8)(h) predlagane direktive, omembo „strukturnih spremenljivk“ v uvodni izjavi 58 predlagane direktive ter drugi in tretji stavek uvodne izjave 60 predlagane direktive.

Sprememba 14

Člen 149(6) predlagane direktive

„6. Države članice lahko uvedejo krajše prehodno obdobje, kot je obdobje iz odstavka 1, kadar je to upravičeno s prekomerno rastjo posojil kadar koli v navedenem obdobju. Kadar država članica ukrepa tako, se krajše obdobje uporablja le za namene izračuna proticiklične kapitalske rezerve za posamezno institucijo s strani institucij z dovoljenjem v državi članici, za katero je imenovani organ pristojen.“

„6. Države članice lahko za uvedbo rezerv za ohranitev kapitala in proticikličnih kapitalskih rezerv določijo krajše prehodno obdobje, kot je obdobje iz odstavka 1, kadar je to upravičeno s prekomerno rastjo posojil kadar koli v navedenem obdobju. Kadar država članica ukrepa tako, lahko krajše obdobje, določeno za proticiklične kapitalske rezerve, priznajo druge države članice za namene izračuna proticikličnih kapitalskih rezerv za posamezno institucijo pri institucijah, ki so pridobile dovoljenje v matični državi članici.“

Pojasnilo

Države članice, ki se v prehodnem obdobju, določenem v členu 149(1) predlagane direktive, soočijo s prekomerno rastjo posojil, lahko preučijo možnost pospešitve oblikovanja rezerv za ohranitev kapitala in proticikličnih kapitalskih rezerv (8) . Da bi se izognili regulativni arbitraži, bi morali drugim državam članicam omogočiti, da priznajo predčasno uporabo proticikličnih kapitalskih rezerv.

Sprememba 15

Člen 150(5) predlagane direktive (novo)

Ni besedila.

„5. Komisija se do 31. decembra 2014 posvetuje z ESA, ESCB, ESRB in drugimi ustreznimi subjekti, da bi preverila učinkovitost ureditve izmenjave informacij v skladu s to direktivo, zlasti v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova VII, ter po potrebi oblikuje predloge za dodatno izboljšanje teh določb in/ali ureditve, pri čemer upošteva zlasti izrazito sinergijo, ki obstaja v zvezi z informacijami med funkcijama centralnega bančništva in bonitetnega nadzora, v normalnih razmerah in v času težav.“

Pojasnilo

Glej odstavek 11 tega mnenja.

Sprememba 16

Člen 150(6) predlagane direktive (novo)

Ni besedila.

„6. EBA do 31. decembra 2014 preveri izvajanje določb te direktive in Uredbe [vstavi OP] o sodelovanju Unije in držav članic s tretjimi državami ter o tem poroča. S tem preverjanjem se ugotovijo morebitne vrzeli in ocenijo področja, kjer je treba dodatno izboljšati ureditev sodelovanja, izmenjave informacij in vzajemnosti, vključno z izvrševanjem nadzornih predpisov v tretjih državah.

EBA oceni tudi potrebo po dodatnem izboljšanju sporazumov o sodelovanju med državami članicami in EBA na eni strani ter mednarodnimi finančnimi institucijami ali organi, kot je MDS ali Odbor za finančno stabilnost, na drugi strani.

Komisija preuči oceno v poročilu EBA, da ugotovi, ali so potrebni zakonodajni predlogi.“

Pojasnilo

Da bi zagotovili učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med organi Unije in držav članic ter organi iz tretjih držav, da bi zagotovili izvrševanje nadzornih predpisov v teh državah ter ob upoštevanju poročila, predvidenega v členu 33 Uredbe (EU) št. 1093/2010, mora EBA temeljito preučiti te zadeve in o tem poročati do 31. decembra 2014. To poročilo bi moralo zajemati tudi vidike ureditve sodelovanja in izmenjave informacij z mednarodnimi finančnimi institucijami. Na podlagi vprašanj, ugotovljenih v tem poročilu, bo Komisija ocenila, ali je za izboljšanje tega okvira potreben zakonodajni predlog.

Sprememba 17

Člen 150(7) predlagane direktive (novo)

Ni besedila.

„7. EBA na podlagi pooblastila, ki jih ga podeli Komisija, razišče, ali so subjekti finančnega sektorja, ki razglašajo, da opravljajo svoje dejavnosti po načelih islamskega bančništva, ustrezno zajeti z določbami te direktive in Uredbe [vstavi OP].

Komisija pregleda poročilo, ki ga pripravi EBA, in po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu.“

Pojasnilo

Glede na to, da je v zadnjem času naraslo število subjektov finančnega sektorja v Evropi, ki opravljajo svoje dejavnosti po načelih islamskega bančništva, ECB priporoča, da EBA dobi pooblastilo za izvedbo celovitega pregleda te vrste finančne dejavnosti in preuči potrebo po ustreznih prilagoditvah bančnega okvira Unije.

Predlagane spremembe besedila predlagane uredbe

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (9)

Sprememba 1

Preambula predlagane uredbe (novo sklicevanje)

„ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,“

„ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,“

Pojasnilo

V skladu s členom 296 Pogodbe, ki določa, da se v pravnih aktih navedejo mnenja, predvidena v Pogodbah, je predlagana sprememba potrebna, da bi se odrazilo dejstvo, da je akt Unije sprejet v skladu s členoma 127(4) in 282(5) Pogodbe, ki določata obveznost posvetovanja z ECB glede vseh predlaganih aktov Unije oziroma osnutkov aktov Unije, ki spadajo na področja iz njene pristojnosti.

Sprememba 2

Uvodna izjava 16a predlagane uredbe (novo)

Ni besedila.

„(16a)

V poročilu skupine na visoki ravni za finančni nadzor v Evropski uniji pod predsedstvom Jacquesa de Larosièra je navedeno, da mikrobonitetni nadzor ne more učinkovito varovati finančne stabilnosti brez ustreznega upoštevanja razvoja na makro ravni, medtem ko makrobonitetni nadzor ni smiseln, če ne more nekako vplivati na nadzor na mikro ravni.

Tesno sodelovanje med EBA in ESRB je bistveno za popolnoma učinkovito delovanje ESRB ter spremljanje nadaljnjega ukrepanja na podlagi njegovih opozoril in priporočil. Zlasti bi bilo treba EBA omogočiti, da posreduje ESRB vse pomembne informacije, ki jih zberejo pristojni organi v skladu z obveznostmi poročanja po tej uredbi.“

Pojasnilo

Predlagana uvodna izjava obravnava pomembnost makrobonitetnega nadzora v vsej Uniji ter pojasnjuje, da imajo informacije, ki so predmet zahtev za poročanje, mikrobonitetni in makrobonitetni namen. Enako uvodno izjavo bi lahko vnesli v predlagano direktivo.

Sprememba 3

Uvodna izjava 56a predlagane uredbe (novo)

Ni besedila.

„(56a)

Pomemben nauk, ki izhaja iz krize, je, da je treba bistveno okrepiti zmožnost regulatornega kapitala, da absorbira izgube. S tem namenom sporazum Basel III v zvezi z delniškimi družbami zahteva, da ‚mora instrument za uvrstitev med navaden lastniški kapital prvega reda izpolnjevati vsa merila, določena v sporazumu, in merila morajo biti izpolnjena izključno z navadnimi delnicami‘. Uredba uvaja ta stroga merila, da bi ‚zajela instrumente lastnih sredstev najvišje kakovosti za mednarodno dejavne banke, ki so delniške družbe‘.“

Pojasnilo

Namen predloga je, da se poudarijo zadevne določbe sporazuma Basel III glede meril primernosti deležev za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda (glej tudi spremembe 6, 7, 8 in 9).

Sprememba 4

Uvodna izjava 68 predlagane uredbe

„(68)

Stopnja finančnega vzvoda je novo regulativno in nadzorno orodje Unije. V skladu z mednarodnimi dogovori je treba to orodje najprej uvesti kot dodaten element, ki ga je mogoče uporabiti za posamezne institucije po presoji nadzornih organov. Ustrezen pregled in kalibracija z namenom prehoda na zavezujoč ukrep leta 2018 bi se omogočila z obveznostjo poročanja za institucije.“

„(68)

Stopnja finančnega vzvoda je novo regulativno in nadzorno orodje Unije. v skladu s sporazumom Basel III. To orodje je treba najprej uvesti kot dodaten element, ki ga je mogoče uporabiti za posamezne institucije po presoji nadzornih organov. Ustrezen pregled in kalibracija z namenom zagotovitve obvezne uporabe stopnje finančnega vzvoda od leta 2018 bi se omogočila z obveznostjo poročanja za institucije.“

Pojasnilo

Ta sprememba pojasnjuje, da se bo stopnja finančnega vzvoda uporabljala od 1. januarja 2018.

Sprememba 5

Člen 4 predlagane uredbe (novi opredelitvi)

Ni besedila.

„ ‚zunanja bonitetna institucija‘ (ECAI) pomeni bonitetno agencijo, ki je registrirana ali certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, ali centralno banko, ki izdaja bonitetne ocene, za katere se Uredba (ES) št. 1060/2009 ne uporablja.“

„ ‚imenovana ECAI‘ pomeni ECAI, ki jo je imenovala institucija.“

Pojasnilo

Predlagana sprememba za potrebe jasnosti opredeljuje pojma „ECAI“ in „imenovana ECAI“ ter ju dodaja na seznam opredelitev pojmov v predlagani uredbi in predlagani direktivi. Ker Uredba (ES) št. 1060/2009 (10) opredeljuje ECAI kot vse bonitetne agencije, ki so bile registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, ali centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene in so izvzete iz Uredbe (ES) št. 1060/2009, v predlagani uredbi in predlagani direktivi ni treba opredeliti pojmov „primerna“ in/ali „priznana“ ECAI. Iz istega razloga bi bilo treba ustrezno spremeniti druge določbe, ki se sklicujejo na ta pojma. Za potrebe medsektorske skladnosti ECB tudi priporoča, da se zagotovi, da se bodo določbe ujemale z določbami v zvezi z ECAI v predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/71/ES in Direktive 2009/138/ES glede pristojnosti Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (11) , ki je v obravnavi. To velja tudi za pravila glede vzporejanja bonitetnih ocen ECAI in možnost vključitve Skupnega odbora ESA (12).

Sprememba 6

Člen 24(4) predlagane uredbe

„4. EBA pripravi, posodablja in objavi seznam oblik kapitalskih instrumentov v posamezni državi članici, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda. EBA pripravi in objavi ta seznam do 1. januarja 2013.“

„4. Pristojni organi sporočijo EBA oblike deležev, ki jih štejejo za primerne za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda v skladu s svojim nacionalnim pravom. EBA redno preverja te oblike deležev in oblikuje osnutek seznama oblik deležev v posamezni državi članici, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda, v skladu z odstavkom 5.

EBA lahko na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči, da za potrebe ugotavljanja, ali so oblike deležev, ki jih sporočijo države članice, primerne glede na pogoje iz člena 26, zaprosi za pravna mnenja.“

Pojasnilo

EBA bi morala biti pristojna za preverjanje oblik deležev, ki se štejejo za primerne za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda, na podlagi informacij, ki jih prejme od pristojnih organov, in v skladu s pravili, določenimi v predlagani uredbi, zlasti v členu 26(1) predlagane uredbe. V ta namen lahko EBA zaprosi tudi za zunanja pravna mnenja, da se oceni primernost posameznih oblik deležev, ki jih sporočijo države članice.

Sprememba 7

Člen 24(5) in (6) predlagane uredbe (novo)

Ni besedila.

„5. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih navede oblike deležev, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 26.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2013.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje osnutkov izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

6. Samo oblike deležev, ki so uvrščene v izvedbeni akt, ki ga sprejme Komisija v skladu z odstavkom 5, so primerne za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda.

Pristojni organi redno spremljajo izpolnjevanje pogojev za navaden lastniški kapital prvega reda, ki so določeni v poglavju 2.“

Pojasnilo

EBA bi morala biti pristojna za preverjanje oblik deležev, ki so primerne za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda, na podlagi informacij, ki jih prejme od pristojnih organov, in v skladu s pravili, določenimi v predlagani uredbi, zlasti v členu 26(1). ECB predlaga, da se osnutek seznama, ki ga pripravi EBA, pretvori v izvedbeni akt Komisije.

Sprememba 8

Člen 26(1) predlagane uredbe

„1. Kapitalski instrumenti se štejejo za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

[…].“

„1. Kapitalski instrumenti, ki jih izdajo institucije, ki niso navedene v členu 27, zajemajo deleže v podjetjih, navedene na seznamu iz člena 24(4), in se štejejo za instrumente navadnega lastniškega kapitala prvega reda le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

[…].“

Pojasnilo

Predlagana uredba navaja „kapitalske instrumente“ kot sestavine postavk navadnega lastniškega kapitala prvega reda. Sporazum Basel III navaja „navadne delnice“ kot prevladujočo obliko navadnega lastniškega kapitala prvega reda. ECB priporoča, da se pojasni, da zajemajo instrumenti navadnega lastniškega kapitala prvega reda izključno deleže, ki izpolnjujejo merila iz člena 26(1) predlagane uredbe.

Sprememba 9

Člen 26(3) predlagane uredbe

„3. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo:

(a)	veljavne oblike in narava posrednega financiranja kapitalskih instrumentov;

(b)	pomen bilančnih postavk za namen določanja zneska, ki se lahko razdeli imetnikom instrumentov lastnih sredstev institucije.“

„3. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo:

(a)	veljavne oblike in narava posrednega financiranja kapitalskih instrumentov;

(b)	pomen bilančnih postavk za namen določanja zneska, ki se lahko razdeli imetnikom instrumentov lastnih sredstev institucije;

(c)	pomen prednostnih razdelitev;

(d)	pomen in posledice ‚absorbiranja prvega in sorazmerno največjega deleža nastalih izgub‘;

(e)	značilnosti zgornje meje ali druge omejitve najvišje ravni bilančnih postavk.“

Pojasnilo

ECB meni, da bi morala EBA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov na zgoraj navedenih področjih, da se izboljša usklajenost uporabe meril za primernost deležev za postavke navadnega lastniškega kapitala prvega reda v vseh državah članicah.

Sprememba 10

Člen 46 predlagane uredbe

„Člen 46

Druge izjeme pri odbitku, kadar se uporablja konsolidacija, in druge možnosti

1. Kot druga možnost odbitka deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega kapitala prvega reda zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, v katerih ima institucija pomembno naložbo, lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da uporabijo metode 1, 2 ali 3 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES. Institucija izbrano metodo v določenem obdobju uporablja dosledno. Institucija lahko uporablja metodo 1 (računovodska konsolidacija) le, če je dobila predhodno soglasje pristojnega organa. Pristojni organ lahko podeli takšno soglasje le, če se mu zdi raven integracije upravljanja in notranjih kontrol za subjekte, ki bi bili zajeti v konsolidacijo v skladu z metodo 1, ustrezna.

[…]

3. Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da ne odbijejo deleža postavke iz člena 33(1)(h) in (i) v naslednjih primerih:

(a)	v primeru deleža v zadevnem subjektu, ki je predmet enakega dopolnilnega nadzora kot institucija v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(b)	kadar ima institucija iz člena 25 delež v drugi takšni instituciji ali njegovi centralni ali regionalni kreditni instituciji in so izpolnjeni naslednji pogoji:

[…].“

„Člen 46

Druge izjeme pri odbitku, kadar se uporablja konsolidacija, in druge možnosti

1. Kot druga možnost odbitka deležev institucije v instrumentih navadnega lastniškega kapitala prvega reda zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, v katerih ima institucija pomembno naložbo, lahko pristojni organi institucijam dovolijo, da uporabijo metode 1, 2 ali 3 iz Priloge I k Direktivi 2002/87/ES, pod pogojem, da uporaba teh metod ne privede do višjega zneska lastnih sredstev kot v primeru pristopa z odbitki na ravni institucij in finančnih institucij iz člena 16. Institucija izbrano metodo v določenem obdobju uporablja dosledno. Institucija lahko uporablja metodo 1 (računovodska konsolidacija) le, če je dobila predhodno soglasje pristojnega organa. Pristojni organ lahko podeli takšno soglasje le, če se mu zdi raven integracije upravljanja in notranjih kontrol za subjekte, ki bi bili zajeti v konsolidacijo v skladu z metodo 1, ustrezna.

[…]

3. Pristojni organi lahko institucijam dovolijo, da ne odbijejo deleža postavke iz člena 33(1)(h) in (i) v naslednjih primerih:

(a)	v primeru deleža v zadevnem subjektu, ki je predmet enakega dopolnilnega nadzora kot institucija v skladu z Direktivo 2002/87/ES;

(b)	kadar druga možnost namesto odbitka ne privede do višjega zneska lastnih sredstev kot v primeru pristopa z odbitki na ravni institucij in finančnih institucij iz člena 16;

(c)	kadar ima institucija iz člena 25 delež v drugi takšni instituciji ali njeni centralni ali regionalni kreditni instituciji in so izpolnjeni naslednji pogoji:

[…].“

Pojasnilo

ECB razume, da se odprava dvakratne uporabe regulatornih lastnih sredstev na sektorski ravni (z odbitki pomembnih naložb v zavarovalnice) in določitev dodatnih zahtev po lastnih sredstvih na ravni finančnega konglomerata (z uporabo ene od treh metod, določenih v Prilogi I k Direktivi 2002/87/ES) med seboj ne izključujeta. Posledično nobena druga možnost namesto pristopa z odbitki, dogovorjenega s strani skupine GHOS, ne bi smela privesti do višjega zneska regulatornih lastnih sredstev na ravni skupine institucij in finančnih institucij iz člena 16 predlagane uredbe.

Sprememba 11

Člen 95 predlagane uredbe

„Člen 95

Poročanje o zahtevah po lastnih sredstvih

1. Institucije, ki opravljajo izračune zahtev po lastnih sredstvih za pozicijsko tveganje, poročajo o teh zahtevah po lastnih sredstvih najmanj vsake 3 mesece.

To poročanje vključuje finančne informacije, pripravljene v skladu z računovodskim okvirom, ki se za institucijo uporablja na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 in Direktive 86/635/EGS, če je to potrebno za celovit pregled nad profilom tveganja dejavnosti institucije.

Institucije o obveznostih iz člena 87 poročajo najmanj dvakrat na leto.

Institucije sporočijo pristojnim organom rezultate in kakršne koli zahtevane podrobnejše podatke.

2. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se opredelijo enotni obrazci, pogostost in datumi poročanja ter rešitve IT, ki se uporabljajo v Uniji za takšno poročanje. Obrazci za poročanje so skladni z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti institucij. EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2013.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

„Člen 95

Poročanje o zahtevah po lastnih sredstvih in finančnih informacijah

1. Institucije poročajo o obveznostih iz člena 87 najmanj četrtletno.

1a. To poročanje vključuje tudi finančne informacije, pripravljene v skladu z računovodskim okvirom, ki se za institucijo uporablja na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 in Direktive 86/635/EGS, če :

(a)	EBA oceni, da so te informacije potrebne za celovit pregled nad profilom tveganja dejavnosti institucije;

(b)	EBA v sodelovanju z ESRB oceni, da so te informacije potrebne za izvajanje nalog makrobonitetnega nadzora v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 in Uredbo (EU) št. 1093/2010.

Institucije pravočasno sporočijo pristojnim organom rezultate in kakršne koli zahtevane podrobnejše podatke.

2. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se opredelijo pojmi, merila za razvrščanje, enotni obrazci, pogostost in datumi poročanja ter rešitve IT, ki se uporabljajo v Uniji za takšno poročanje. Obrazci za poročanje in pogostost so skladni z naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti institucij. EBA se posvetuje z ESRB o pripravi osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, ki se nanašajo na informacije iz odstavka 1a(b).

EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2013.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

Pojasnilo

Ta sprememba pojasnjuje trenutno pravno podlago za sprejetje obrazcev za poročanje COREP in uvaja pravno podlago za obrazce za poročanje FINREP (13) . Poleg tega ECB priporoča, da se poročanje izvaja četrtletno, v dveh mesecih po izteku referenčnega četrtletja, da se zagotovi boljši pretok informacij. Pojasniti bi bilo treba tudi, da je treba pri informacijah, ki se zagotavljajo za potrebe makrobonitetnega nadzora, upoštevati skupne opredelitve pojmov in merila za razvrščanje. EBA in ESRB bi morala sodelovati, da bi opredelila obseg potrebnih finančnih informacij za namene makrobonitetnega nadzora. Pomembno bo zagotoviti, da bodo obrazci za poročanje in pogostost prilagojeni glede na velikost institucij. Da bi zbrali informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog makrobonitetnega nadzora, v povezavi z zahtevami za poročanje o velikih izpostavljenostih, likvidnosti in stopnji finančnega vzvoda (14) , ECB predlaga, da se uvede najmanj četrtletno poročanje in v pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov vključi ESRB. Poleg tega bi lahko v skladu z načelom sorazmernosti osnutki izvedbenih tehničnih standardov vsebovali posebne zahteve glede pogostosti poročanja v odvisnosti od narave, obsega in zapletenosti dejavnosti institucij.

Sprememba 12

Člen 130 predlagane uredbe

„Oddelek 3

Priznanje in vzporejanje ocene kreditnega tveganja

Pododdelek 1

Priznanje ECAI

Člen 130

ECAI

1. Zunanja bonitetna ocena se lahko za določanje uteži tveganja izpostavljenosti v skladu s tem poglavjem uporabi le, če jo je izdala primerna ECAI ali potrdila primerna ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

2. Primerne ECAI so vse bonitetne agencije, ki so bile registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, ter centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene in so izvzete iz Uredbe (ES) št. 1060/2009.

3. EBA objavi seznam primernih ECAI.“

„Oddelek 3

Uporaba bonitetnih ocen in vzporejanje ocene kreditnega tveganja

Pododdelek 1

ECAI

Člen 130

Uporaba bonitetnih ocen ECAI

1. Zunanja bonitetna ocena se lahko za določanje uteži tveganja izpostavljenosti v skladu s tem poglavjem uporabi le, če jo je izdala ali potrdila ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

EBA objavi seznam ECAI v skladu s členoma 2(4) in 18(3) Uredbe (ES) št. 1060/2009 na svoji spletni strani.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se predlagana uredba uskladi z obstoječim postopkom iz Uredbe (ES) št. 1060/2009, po katerem ESMA določi seznam bonitetnih agencij, Komisija pa seznam centralnih bank, za katere se Uredba (ES) št. 1060/2009 ne uporablja (glej tudi spremembe 5, 14 in 15).

Sprememba 13

Člen 238(6) predlagane uredbe

„6. Pristojni organi obveščajo EBA o posebnih primerih iz odstavka 2, če morebitno zmanjšanje tveganju prilagojenih zneskov izpostavljenosti ni upravičeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe ter z uporabo člena 4 s strani institucij. EBA spremlja prakse na tem področju in pripravi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

„6. Pristojni organi obveščajo EBA o posebnih primerih iz odstavka 2, če morebitno zmanjšanje tveganju prilagojenih zneskov izpostavljenosti ni upravičeno s sorazmernim prenosom kreditnega tveganja na tretje osebe ter z uporabo člena 4 s strani institucij. EBA spremlja prakse na tem področju in ob upoštevanju ugotovljenih najboljših praks pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

Pojasnilo

ECB meni, da bi morala EBA za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na področju listinjenja in povečanje preglednosti in jasnosti zadevnih pravil namesto smernic pripraviti osnutke izvedbenih tehničnih standardov za priznanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja, zaradi česar se lahko zmanjšajo tveganju prilagojeni zneski izpostavljenosti. Z izboljšanjem preglednosti in jasnosti pravil na tem področju bi prispevali tako k zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev med državami in tržnimi udeleženci kot tudi k vzpostavitvi pogojev za oživitev trgov listinjenja. Podobna sprememba se predlaga v členu 239(6) predlagane uredbe.

Sprememba 14

Člen 262 predlagane uredbe

„Člen 262

Priznanje ECAI

1. Institucije lahko uporabljajo bonitetne ocene ECAI za določanje uteži tveganja izpostavljenosti, samo če je bonitetno oceno izdala priznana ECAI ali potrdila priznana ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

2. Priznane ECAI so vse bonitetne agencije, ki so bile registrirane ali certificirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, ter centralne banke, ki izdajajo bonitetne ocene in so izvzete iz Uredbe (ES) št. 1060/2009.

3. EBA objavi seznam priznanih ECAI.“

„Člen 262

Uporaba bonitetnih ocen ECAI

Institucije lahko uporabljajo bonitetne ocene za določanje uteži tveganja pozicije listinjenja, samo če je bonitetno oceno izdala ali potrdila ECAI v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

“

Pojasnilo

Glej spremembe 5, 12 in 15.

Sprememba 15

Člen 263 predlagane uredbe

„Člen 263

Zahteve, ki jih morajo izpolniti bonitetne ocene ECAI

Za namene izračuna tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z oddelkom 3, lahko institucije uporabijo bonitetne ocene priznane ECAI, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:

[…]

(b)

ECAI je objavila bonitetne ocene, postopke, metodologije, predpostavke in ključne elemente, ki so temelj ocene. ECAI objavi tudi analizo izgub in denarnih tokov ter občutljivost ocen na spremembe v osnovnih predpostavkah glede ocen, vključno s kakovostjoskupine izpostavljenosti. Šteje se, da informacije niso objavljene, če so dostopne samo omejenemu številu subjektov. Bonitetne ocene se vključijo v matriko prehodov ECAI;

[…].“

„Člen 263

Zahteve, ki jih morajo izpolniti bonitetne ocene ECAI

Za namene izračuna tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu z oddelkom 3, lahko institucije uporabijo bonitetne ocene ECAI, samo če so izpolnjeni naslednji pogoji:

[…]

(b)

ECAI objavi analizo izgub in denarnih tokov, občutljivost ocen na spremembe v osnovnih predpostavkah glede ocen, vključno s kakovostjoskupine izpostavljenosti, ter bonitetne ocene, postopke, metodologije, predpostavke in ključne elemente, na katerih temeljijo ocene v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Šteje se, da informacije niso objavljene, če so dostopne samo omejenemu številu subjektov. Bonitetne ocene se vključijo v matriko prehodov ECAI;

[…].“

Pojasnilo

Namen sprememb je, da se pojasni, da zahteve v predlagani uredbi dopolnjujejo zahteve, ki so že določene v Uredbi (ES) št. 1060/2009.

Sprememba 16

Člen 295(2)(b) predlagane uredbe

„(b)	pristojni organ CCP iz točke (a) je objavil dokument, v katerem potrjuje, da ta CCP izpolnjuje vsa priporočila za centralne nasprotne stranke, ki jih je objavil odbor za plačilne sisteme in sisteme poravnave ter tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev;“

„(b)

pristojni organi za nadzor in pregled CCP iz točke (a) so objavili dokument, v katerem potrjujejo, da ta CCP izpolnjuje vse zadevne mednarodne standarde za centralne nasprotne stranke, ki jih je objavil odbor za plačilne sisteme in sisteme poravnave ter tehnični odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev;“

Pojasnilo

Ta člen določa pogoje, pod katerimi „pristojni organ“ potrdi, da centralna nasprotna stranka (CCP) izpolnjuje vsa priporočila za centralne nasprotne stranke, ki sta jih objavila Odbor za plačilne in poravnalne sisteme ter Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (CPSS-IOSCO). „Pristojni organ“ sam morda ne more ustrezno izvrševati skupnih pristojnosti regulatorjev trga vrednostnih papirjev in preglednikov. Zato bi se bilo treba namesto nanj sklicevati na „pristojne organe za nadzor in pregled CCP“, v skladu z Mnenjem CON/2011/1 (15) . To bi bilo tudi skladno z osnutkom načel CPSS-IOSCO za infrastrukture za finančni trg, ki določa, da „se pričakuje, da bodo ustrezni organi skladno z njihovimi pristojnostmi za urejanje, nadzor in pregled infrastrukture za finančni trg izvedli lastne ocene te infrastrukture za finančni trg“ (16) . Poleg tega bo morda sklicevanje na priporočila CPSS-IOSCO za CCP kmalu zastarelo, saj bodo ta priporočila nadomeščena z načeli za infrastrukture za finančni trg. Zato bi bilo ustrezneje uporabiti splošnejši pojem, da bi se izognili nesporazumom in pripravili na prihajajoče spremembe.

Sprememba 17

Člen 296(5)(b) predlagane uredbe

„(b)

zadevni zakoni in drugi predpisi ter pogodbeni dogovori, ki se uporabljajo za to institucijo ali CCP oziroma so zanju zavezujoči, zagotavljajo, da se v primeru neplačila ali nesolventnosti klirinškega člana pozicije institucije v zvezi s temi pogodbami in posli ter zadevno zavarovanje s premoženjem prenesejo na drugega klirinškega člana znotraj zadevnega obdobja kritja za tveganje.“

„(b)

zadevni zakoni in drugi predpisi ter pogodbeni dogovori, ki se uporabljajo za to institucijo ali CCP oziroma so zanju zavezujoči, olajšujejo, da se v primeru neplačila ali nesolventnosti klirinškega člana pozicije institucije v zvezi s temi pogodbami in posli ter zadevno zavarovanje s premoženjem prenesejo na drugega klirinškega člana znotraj zadevnega obdobja kritja za tveganje.“

Pojasnilo

Predlagana uredba določa, da se nižje kapitalske zahteve za neposredne udeležence uporabijo za portfelje strank samo takrat, kadar so ti v celoti ločeni od portfeljev klirinškega člana stranke in kadar je zagotovljeno, da se pozicije v primeru neplačila strankinega klirinškega člana lahko „prenesejo“ na drugega klirinškega člana. V drugih primerih bi za stranke veljale veliko višje kapitalske zahteve, ki so povezane s čistimi dvostranskimi transakcijami. Medtem ko je prvi pogoj v praksi uresničljiv (in bo k temu spodbujalo predlagano načelo CPSS-IOSCO o ločitv (17) , bo pravno zagotovitev prenosljivosti morda težko ali celo nemogoče doseči v vseh primerih. A CCP si pogosto že prizadevajo za olajšanje prenosljivosti, k čemur bodo zavezane po predlaganih načelih CPSS-IOSCO. Zato ECB predlaga, da se pojem „zagotavljajo“ nadomesti s pojmom „olajšujejo“, s čimer bi se zmanjšala kapitalska zahteva, kadar ukrepi CCP prenosljivost podpirajo, je pa dejansko ne „zagotavljajo“. V tem okviru se je treba zavedati, da je že zanesljiva ločitev pozicij in premoženja za zavarovanje koristna z vidika finančne stabilnosti, saj ščiti stranko pred kreditnim tveganjem v povezavi z neplačilom njenega klirinškega člana. Glede na to, da so se države skupine G-20 zavezale k razširitvi izvajanja centralnega kliringa na vse standardizirane produkte izvedenih finančnih instrumentov na prostem trgu (18) , in da bo imelo v praksi veliko majhnih udeležencev samo posreden dostop do takšnega kliringa, bi bila ta sprememba koristna za dejansko uresničitev zaveze držav skupine G-20 in spodbujanje finančne stabilnosti.

Sprememba 18

Člen 299(7) predlagane uredbe

„7. EBA razvije izvedbene tehnične standarde, da se opredelijo:

(a)	pogostost in datumi izračunov iz odstavka 1;

(b)	pogostost, datumi in enotna oblika obvestila, določena v odstavku 4;

(c)	situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše izračunavanje in poročanje kot je tisto, določeno v skladu s točkama a in b.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.“

„7. EBA v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi za nadzor in pregled CCP razvije izvedbene tehnične standarde, da se opredelijo:

(a)	pogostost in datumi izračunov iz odstavka 1;

(b)	pogostost, datumi in enotna oblika obvestila, določena v odstavku 4;

(c)	situacije, v katerih lahko pristojni organ institucije, ki deluje kot klirinški član, zahteva pogostejše izračunavanje in poročanje kot je tisto, določeno v skladu s točkama a in b.

EBA v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi za nadzor in pregled CCP predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.“

Pojasnilo

Ustrezna raven kapitalskih zahtev je bistvena za finančno stabilnost. Regulatorji trga vrednostnih papirjev, bančni nadzorniki in centralne banke v vlogi preglednikov se morajo dobro usklajevati, da se izognejo prekrivanju predpisov in pravnim prazninam. V priporočilih CPSS-IOSCO so regulatorji, nadzorniki in pregledniki obravnavani enakopravno. Zato bi moral organ Unije kakršne koli osnutke izvedbenih tehničnih standardov in zahtev za CCP pripraviti v sodelovanju s članicami ESCB.

Sprememba 19

Člen 402 predlagane uredbe

„Člen 402

Izpolnjevanje likvidnostnih zahtev

Kadar institucija ne izpolnjuje zahteve iz člena 401(1) ali se pričakuje, da je ne bo izpolnila, nemudoma obvesti pristojne organe in jim brez nepotrebne zamude predloži načrt za hitro ponovno vzpostavitev skladnosti s členom 401. Dokler se taka skladnost ponovno ne vzpostavi, institucija dnevno poroča postavke ob koncu vsakega delovnega dne, razen če pristojni organ odobri manjšo pogostost in daljši odlog. Pristojni organi taka dovoljenja izdajo samo na podlagi individualnega položaja institucije. Spremljajo izvajanje načrta za ponovno vzpostavitev skladnosti in po potrebi zahtevajo, da se ta izvede hitreje.“

„Člen 402

Izpolnjevanje likvidnostnih zahtev

EBA v sodelovanju z ESRB izda smernice o izpolnjevanju likvidnostnih zahtev, vključno z načeli v zvezi z možnostjo uporabe likvidnih sredstev v težkih razmerah in načini obravnave neizpolnjevanja.“

Pojasnilo

Ustrezen okvir za izpolnjevanje zahteve glede likvidnostnega kritja bi moral institucijam omogočati, da v težkih razmerah zmanjšajo stanje likvidnih sredstev. Tak okvir je zelo pomemben za mikrobonitetne namene in tudi s širšega vidika celotnega trga in sistema. Če zahteva glede likvidnostnega kritja postane stalna obvezna omejitev, lahko poveča učinek procikličnosti in negativen vpliv likvidnostnih pretresov, saj kreditne institucije v odziv na pretres ne bi mogle uporabiti svojih likvidnih sredstev. To bi lahko povzročilo prodaje po zelo nizkih cenah, kopičenje likvidnosti in omejevanje dajanja posojil.

Člen 402 predlagane uredbe uvaja osnovni okvir za izpolnjevanje likvidnostnih zahtev, po katerem pristojni organi po lastni presoji zagotavljajo ustrezno uporabo in ponovno vzpostavitev sklada likvidnih sredstev. Po mnenju ECB bi morala biti EBA v sodelovanju z ESRB vključena v oblikovanje smernic o možni sprostitvi in ponovni vzpostavitvi sklada likvidnih sredstev v času težav.

V skladu z uvodnima izjavama 74 in 75 ECB razume, da bi se morala ta določba uporabljati tudi za investicijska podjetja, zato priporoča, da se sklicevanje na „kreditne institucije“ v celotnem členu nadomesti s sklicevanjem na „institucije“.

Sprememba 20

Člen 404(1) predlagane uredbe

„1. Institucije kot likvidna sredstva poročajo naslednje, razen če je izključeno v skladu z odstavkom 2, in samo če likvidna sredstva izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3:

(a)	gotovino in depozite pri centralnih bankah, če je te depozite možno dvigniti v času težav;

(b)	prenosljiva sredstva, katerih likvidnost in kreditna kvaliteta sta izjemno visoki;

(c)	prenosljiva sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države članice ali tretje države ali te zanje jamčijo, če je institucija predmet likvidnostnega tveganja v zadevni državi članici ali tretji državi, ki jih krije z zadržanjem zadevnih likvidnih sredstev;

(d)	prenosljiva sredstva, katerih likvidnost in kreditna kvaliteta sta visoki.

[…].“

„1. Institucije kot likvidna sredstva poročajo naslednje, razen če je izključeno v skladu z odstavkom 2, in samo če likvidna sredstva izpolnjujejo pogoje iz odstavka 3:

(a)

gotovino;

(b)	depozite pri centralnih bankah, če je te depozite možno dvigniti v času težav;

(c)	prenosljiva sredstva, katerih likvidnost in kreditna kvaliteta sta izjemno visoki;

(d)	prenosljiva sredstva, ki predstavljajo terjatve do enot centralne ravni države članice ali tretje države ali te zanje jamčijo, če je institucija predmet likvidnostnega tveganja v zadevni državi članici ali tretji državi, ki jih krije z zadržanjem zadevnih likvidnih sredstev;

(e)	prenosljiva sredstva, katerih likvidnost in kreditna kvaliteta sta visoki.

V zvezi z depoziti pri centralnih bankah, navedenimi v členu 404(1)(b), si pristojni organ in centralna banka prizadevata doseči soglasje o tem, koliko od teh depozitov je možno dvigniti v času težav.

[…].“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se pojasni, da bi morale biti centralne banke vključene v določanje vrst sredstev pri centralnih bankah, ki se lahko štejejo za likvidna sredstva. To je skladno s sporazumom Basel III, v katerem je izpostavljeno, da bi morali pristojni nadzorni organi z ustrezno centralno banko razpravljati in se dogovoriti, v kolikšni meri naj se rezerve pri centralni banki štejejo v stanje likvidnih sredstev. Povedano drugače, morali bi določiti, koliko od teh rezerv pri centralni banki je mogoče črpati v času težav (19).

Člen 404 predlagane uredbe navaja „depozite pri centralnih bankah, če je te depozite možno dvigniti v času težav“ Priloga III predlagane uredbe pa navaja „rezerve centralne banke, v kolikor je te rezerve mogoče črpati v času težav“. Ker gre za enako vsebino, bi lahko pojme uskladili (glej tudi spremembo 30).

V zvezi z depoziti pri Eurosistemu ECB meni, da bi se morali med likvidna sredstva šteti depoziti čez noč, tj. deponirana sredstva v okviru odprte ponudbe mejnega depozita in stanja na tekočih računih kreditnih institucij, zmanjšana za povprečne obvezne rezerve v obdobju 30 dni.

Sprememba 21

Člen 404(5) predlagane uredbe

„5. Delnice ali enote CIU se lahko obravnavajo kot likvidna sredstva do absolutnega zneska 250 milijonov EUR, če so zahteve iz člena 127(3) izpolnjene in CIU, z izjemo izvedenih finančnih instrumentov za zmanjševanje obrestnega ali kreditnega tveganja, vlaga izključno v likvidna sredstva.“

„5. Delnice ali enote CIU se lahko obravnavajo kot likvidna sredstva do absolutnega zneska 250 milijonov EUR, če njihov delež v zahtevi glede likvidnostnega kritja ne presega omejitve, določene v skladu z odstavkom 5a, če so zahteve iz člena 127(3) izpolnjene in CIU, z izjemo izvedenih finančnih instrumentov za zmanjševanje obrestnega ali kreditnega tveganja, vlaga izključno v likvidna sredstva.“

Pojasnilo

Kar zadeva obravnavo delnic ali enot CIU kot likvidnih sredstev, je ECB zaskrbljena glede tega, ali je primerno določiti samo absolutno omejitev v znesku 250 milijonov EUR, saj bi s tem majhnim institucijam omogočili, da izpolnijo zahtevo glede likvidnostnega kritja zgolj s temi instrumenti. Namesto tega bi lahko za omejitev tveganja koncentracije uvedli omejitev na npr. 10 % celotne zahteve glede likvidnostnega kritja. ECB meni, da bi morala EBA to omejitev podrobneje oceniti in ustrezno kalibrirati v okviru celovite analize opredelitve likvidnih sredstev.

Poleg tega je obravnava delnic ali enot CIU kot likvidnih sredstev v predlagani uredbi nedosledna, najmanj za Eurosistem, s tem ko člen 404(3)(b) predlagane uredbe določa, da morajo biti likvidna sredstva ustrezno zavarovanje s premoženjem v običajnih obdobjih za likvidnostne potrebe znotraj enega dne in likvidnostna posojila čez noč centralne banke v državi članici. Delnice ali enote CIU dejansko niso primerno premoženje za zavarovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema, ne glede na to, v kakšno vrsto sredstev CIU vlagajo. Poleg tega delnice ali enote CIU niso uvrščene na podroben seznam likvidnih sredstev v sporazumu Basel III.

Sprememba 22

Člen 404(5a) predlagane uredbe (novo)

Ni besedila.

„5a. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi omejitev iz odstavka 5.

EBA predloži Komisiji navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov do 1. januarja 2014.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje osnutkov izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.“

Pojasnilo

ECB predlaga, da EBA v obliki osnutkov izvedbenih tehničnih standardov postavi omejitev iz člena 404(5) predlagane uredbe, s katero določi najvišji delež delnic ali enot CIU v celotni zahtevi glede likvidnostnega kritja.

Sprememba 23

Člen 443 predlagane uredbe

„Člen 443

Bonitetne zahteve

Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 445, s katerim bi za omejeno obdobje uvedla strožje bonitetne zahteve za vse izpostavljenosti ali za izpostavljenosti do enega ali več sektorjev, regij ali držav članic, kadar je to potrebno za obravnavo sprememb intenzivnosti mikrobonitetnih in makrobonitetnih tveganj, ki so posledica razvoja trga po začetku veljavnosti te uredbe, zlasti na podlagi priporočila ali mnenja ESRB o:

[…].“

„Člen 443

Bonitetne zahteve

1. Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 445, s katerim bi za omejeno obdobje uvedla strožje bonitetne zahteve za vse izpostavljenosti ali za izpostavljenosti do enega ali več sektorjev, regij ali držav članic, kadar je to potrebno za obravnavo sprememb intenzivnosti mikrobonitetnih in makrobonitetnih tveganj, ki so posledica razvoja trga po začetku veljavnosti te uredbe, zlasti na podlagi priporočila ali mnenja ESRB o:

[…]

(l)	zahtevah glede velikih izpostavljenosti, določenih v členu 381 in členih 384 do 392;

(m)	zahtevah glede razkritja, določenih v členih 419 do 420 in členih 422 do 436;

(n)	likvidnostnih zahtevah in stopnji finančnega vzvoda [ko bodo uvedene v regulativni okvir Unije].

Ta prenos pooblastila se izvede po postopku iz člena 446.

2. ESRB lahko priporoči, da se seznam bonitetnih zahtev iz odstavka 1 razširi.“

Pojasnilo

Obseg delegiranih aktov, ki jih lahko sprejme Komisija, bi bilo treba razširiti, da bo zajemal bonitetne zahteve glede velikih izpostavljenosti in zahteve glede razkritja ter zahteve glede finančnega vzvoda in likvidnosti, ko bodo te postale del veljavnega regulativnega okvira Unije.

ECB tudi predlaga, da se ESRB omogoči dajanje priporočil Komisiji za razširitev seznama bonitetnih zahtev.

Sprememba 24

Del devet a predlagane uredbe (novo)

Ni besedila.

„DEL DEVET a

UPORABA STROŽJIH BONITETNIH ZAHTEV S STRANI NACIONALNIH ORGANOV

Člen 443a

Uporaba strožjih bonitetnih zahtev s strani nacionalnih organov

1. Nacionalni organi lahko na lastno pobudo ali na podlagi priporočila ESRB v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 v primeru ugotovljenih makrobonitetnih tveganj, ki ogrožajo finančno stabilnost na nacionalni ravni, uvedejo strožje bonitetne zahteve za institucije na naslednjih področjih:

(a)	raven lastnih sredstev, določena v členu 87(1);

(b)	zahteve glede velikih izpostavljenosti, določene v členu 381 in členih 384 do 392;

(c)	likvidnostne zahteve in stopnja finančnega vzvoda [ko bodo uvedene v regulativni okvir Unije].

2. Nacionalni organi obvestijo ESRB o svojem predlogu za uvedbo strožjih bonitetnih zahtev v skladu z odstavkom 1(a) do (c) najpozneje v dveh delovnih dneh od datuma predloga v zvezi z ugotovljenimi makrobonitetnimi tveganji za finančno stabilnost. ESRB ima v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 in ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti usklajevalno vlogo, da na zahtevo Komisije ali najmanj treh držav članic oceni vprašanja glede finančne stabilnosti ter možne neželene posledice in čezmejne učinke na druge države članice, ki bi lahko nastali zaradi uvedbe strožjih zahtev.

3. Strožje bonitetne zahteve iz odstavka 1 se uporabijo samo tako, da se zaostrijo kvantitativne stopnje in omejitve za točke (a), (b) in (c) odstavka 1, in da se v celoti upoštevajo vsi drugi vidiki določb te uredbe.

4. ESRB in EBA objavita strožje bonitetne zahteve, ki jih sprejmejo nacionalni organi, na svojih spletnih straneh.

5. Kadar ESRB ugotovi, da makrobonitetnih tveganj za finančno stabilnost, ki so bila ocenjena v skladu z odstavkom 2 in so bila razlog za strožje bonitetne zahteve, ni več, nacionalni organi razveljavijo strožje zahteve in se uporabljajo izvirne določbe te uredbe. Če se to ne zgodi, ESRB izda Komisiji priporočilo, naj ukrepa proti državi članici, kadar ta ne ravna primerno z vidika sistemskega tveganja.

6. ESRB lahko v skladu z Uredbo (EU) št. 1092/2010 priporoči, da se seznam bonitetnih zahtev iz odstavka 1 razširi.“

Pojasnilo

Namen te spremembe je, da se opredelijo postopki in pogoji, po katerih lahko nacionalni organi uporabijo strožje bonitetne zahteve, kadar v državah članicah nastanejo sistemska tveganja za finančno stabilnost, in da se določi vloga ESRB v tem okviru (za podrobnejšo utemeljitev te določbe glej odstavke 5.4 do 5.6 tega mnenja).

ECB tudi predlaga, da se ESRB omogoči dajanje priporočil Komisiji za razširitev seznama bonitetnih zahtev.

Sprememba 25

Člen 444(3) predlagane uredbe

„3. Komisija sprejme prvi delegiran akt iz odstavka 1 najpozneje 31. decembra 2015. Delegiran akt, sprejet v skladu s tem členom, se ne uporablja pred 1. januarjem 2015.“

„3. Komisija sprejme prvi delegiran akt iz odstavka 1 najpozneje 31. decembra 2014. Delegiran akt, sprejet v skladu s tem členom, se ne uporablja pred 1. januarjem 2015.“

Pojasnilo

Za potrebe skladnosti z zavezo Komisije, da bo uvedla zahtevo glede stopnje finančnega vzvoda do 1. januarja 2015, je treba delegiran akt, s katerim se zahteva natančno določi, sprejeti najpozneje 31. decembra 2014.

Sprememba 26

Člen 473(1) predlagane uredbe (novo)

Ni besedila.

„(c)	te prednostne enote izpolnjujejo pogoje za stopnjo kreditne kvalitete 1.“

Pojasnilo

Člen 124 predlagane uredbe določa, da so določene kategorije kritih obveznic primerne za prednostno obravnavo, če izpolnjujejo določene pogoje. Ena od teh kategorij so krite obveznice, zavarovane s prednostnimi enotami, ki so jih izdali francoski skladi Fonds Communs de Créances (FCC) ali podobne ustanove za listinjenje, ki jih ureja zakonodaja države članice in listinijo stanovanjske nepremičninske izpostavljenosti. Ena od zahtev, ki jih člen 124 določa za to kategorijo kritih obveznic, je, da prednostne enote, ki so jih izdali francoski skladi Fonds Communs de Créances (FCC) ali podobne ustanove za listinjenje, ne presegajo 10 % nominalne vrednosti zastavljenih nepremičnin.

Člen 473(1) predlagane uredbe določa, da se do 31. decembra 2014 zgornja meja 10 % za prednostne enote, ki so jih izdali FCC ali podobne ustanove za listinjenje, v skladu s členom 124(1)(d) in (e), pod določenimi pogoji ne uporablja. Do 31. decembra 2014 tako ne velja nobena omejitev glede odstotka prednostnih enot, ki so jih izdali FCC ali podobne ustanove za listinjenje, v skladu s členom 124(1)(d) in (e) predlagane uredbe.

Kakor je bilo izraženo v Mnenju ECB/2010/65 (20) , ECB meni, da bi moral biti cilj regulatorjev v bližnji prihodnosti, da se 10-odstotna omejitev za opustitev za FCC ali podobne ustanove za listinjenje, v skladu s členom 124(1)(d) in (e), ukine in razvije strog nabor meril za vključitev finančnega premoženja v sklad za kritje kritih obveznic, ki (a) ne bodo temeljila na zunanjih bonitetnih ocenah; (b) bodo dovolj močna, da bodo zavarovala zaupanje trga v krite obveznice, hkrati pa se da finančnim institucijam na voljo dovolj časa za prilagoditev njihovih ustreznih poslovnih modelov; (c) bodo omogočala listinjenje samo znotraj skupine; (d) bodo od nadzornih organov zahtevala pristop pregledovanja premoženja, ki je podlaga za listinjenje. ECB pozdravlja regulativne ukrepe, s katerimi se v zakonodaji zmanjšuje vezanost na zunanje bonitetne ocene. Vendar pa ECB predlaga ohranitev navedbe, da se za te enote zahteva najboljša kreditna kvaliteta, dokler se uporablja odstopanje iz člena 473(1), ter tako zagotovi verodostojnost in preglednost trga kritih obveznic.

Sprememba 27

Člen 473(2) predlagane uredbe

„2. Komisija do 1. januarja 2013 preveri ustreznost odstopanja iz prvega odstavka in, če je primerno, ustreznost razširitve podobne obravnave na vse druge oblike kritih obveznic. Glede na ta pregled lahko Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 445, da postane to odstopanje trajno, ali sprejme zakonodajne predloge za njegovo razširitev na druge oblike zajetih obveznic.“

„2. Komisija do 1. januarja 2013 preveri ustreznost odstopanja iz prvega odstavka . Glede na ta pregled lahko Komisija po potrebi sprejme delegirane akte v skladu s členom 445, da postane to odstopanje trajno, ali da ga odpravi.“

Pojasnilo

Glej pojasnilo k spremembi 26.

Sprememba 28

Člen 481 predlagane uredbe

„Člen 481

Likvidnostne zahteve

1. […]

EBA v svojem poročilu pregleda zlasti ustreznost kalibracije naslednjega: […]

2. EBA do 31. decembra 2013 poroča Komisiji o ustreznih enotnih opredelitvah visoke in izjemno visoke likvidnosti ter kreditne kakovosti prenosljivih sredstev za namene člena 404. […]

3. Do 31. decembra 2015 EBA poroča Komisiji, ali in kako bi bilo primerno zagotoviti, da institucije uporabljajo stabilne vire financiranja […]

Do 31. decembra 2016 Komisija na podlagi teh poročil predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo in po potrebi zakonodajni predlog.“

„Člen 481

Likvidnostne zahteve

1. […]

EBA po posvetovanju z ECB v svojem poročilu pregleda zlasti ustreznost kalibracije naslednjega: […]

(d)	ustreznih omejitev za delnice ali enote CIU v odstotkih od celotne zahteve glede likvidnostnega kritja za namene člena 404(5).

2. EBA po posvetovanju z ECB do 31. decembra 2013 poroča Komisiji o ustreznih enotnih opredelitvah visoke in izjemno visoke likvidnosti ter kreditne kakovosti prenosljivih sredstev za namene člena 404. […]

3. Do 31. decembra 2015 EBA po posvetovanju z ECB poroča Komisiji, kako bi bilo primerno zagotoviti, da institucije uporabljajo stabilne vire financiranja […]

Do 31. decembra 2016 Komisija na podlagi teh poročil predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo in zakonodajni predlog.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe glede posvetovanja z ECB je, da se pojasni, da bi morala ECB zaradi svojih pristojnosti in strokovnega znanja na tem področju prispevati k pripravi poročil. Pričakovani medsebojni vplivi med urejanjem likvidnosti in operacijami denarne politike so znatni in zapleteni, zato je pomembno zagotoviti, da urejanje ne povzroči neželenih posledic glede uporabe centralnobančnega financiranja in povezanih finančnih trgov. Kakor je navedeno v spremembi 24, bi lahko EBA pripravila osnutke izvedbenih tehničnih standardov za kalibracijo omejitev naložb v delnice ali enote CIU v odstotkih od celotne zahteve glede likvidnostnega kritja.

Namen predlaganih sprememb glede uvedbe stopnje neto stabilnega financiranja je, da bi se izognili vsem morebitnim nejasnostim v zvezi z uvedbo te zahteve, četudi natančna vsebina stopnje neto stabilnega financiranja še ni določena. Sporazum Basel III določa, da bo stopnja neto stabilnega financiranja postala minimalni standard do 1. januarja 2018, po obdobju opazovanja, ki vključuje klavzulo o pregledu za obravnavo kakršnih koli neželenih posledic.

Sprememba 29

Člen 482(1) predlagane uredbe

„1. Komisija do 31. decembra 2016 predloži poročilo o vplivu in učinkovitosti stopnje finančnega vzvoda Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi se poročilu priloži zakonodajni predlog o uvedbi ene ali več ravni za stopnje finančnega vzvoda, ki bi jih institucije morale doseči, pri čemer predlaga ustrezno kalibracijo za te stopnje in vse ustrezne prilagoditve za merilo kapitala in merilo celotne izpostavljenosti, kot je opredeljeno v členu 416.“

„1. Komisija do 31. decembra 2016 predloži poročilo o vplivu in učinkovitosti stopnje finančnega vzvoda Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se priloži zakonodajni predlog o uvedbi ene ali več ravni za stopnje finančnega vzvoda, ki bi jih morajo institucije doseči, pri čemer predlaga ustrezno kalibracijo za te stopnje in vse ustrezne prilagoditve za merilo kapitala in merilo celotne izpostavljenosti, kot je opredeljeno v členu 416.“

Pojasnilo

Namen predlagane spremembe je, da se odpravi vsak dvom glede zaveze, da bo po obdobju opazovanja in ob ustrezni kalibraciji uvedena stopnja finančnega vzvoda.

Sprememba 30

Priloga III k predlagani uredbi

„PRILOGA III

Postavke, za katere se izvaja dopolnilno poročanje o likvidnih sredstvih […].“

„

“

Pojasnilo

Da bi se izognili nejasnostim in poenostavili poročanje institucij o likvidnih sredstvih, ECB priporoča, da se Priloga III črta, njena vsebina pa ob ustreznih prilagoditvah in spremembah združi s seznamom likvidnih sredstev, določenim v členu 404(1) predlagane uredbe. Sklicevanja na Prilogo III v drugih določbah predlagane uredbe bi bilo treba temu ustrezno črtati. Če bo Priloga III ostala del predlagane uredbe, je treba pojasniti pomen postavk, za katere se izvaja „dopolnilno“ poročanje, da bi se izognili težavam z razlago.

(1) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(2) Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 1).

(3) V zvezi s tem glej odstavek 11 Mnenja CON/2009/17 in spremembo 3 v tem mnenju.

(4) V zvezi s tem glej prehodne določbe v členu 145 predlagane direktive.

(5) Glej na primer Baselski odbor za bančni nadzor, Core Principles Methodology, oktober 2006, str. 38.

(6) COM(2010) 284 konč.

(7) Glej tudi spremembo 5 v Mnenju CON/2009/17.

(8) Odstavka 133 in 150 sporazuma Basel III.

(9) Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.

(10) Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(11) COM(2011) 8 konč.

(12) Glej odstavek 6.4 Mnenja CON/2011/42.

(13) Obrazci COREP in FINREP, ki so veljavni na datum poročanja in so pripravljeni v obliki smernic EBA, objavljenih na spletni strani EBA na naslovu http://www.eba.europa.eu, ali, kjer je primerno, v obliki osnutkov tehničnih standardov, ki jih pripravi EBA in sprejme Komisija, v skladu s členom 74(2) Direktive 2006/48/ES.

(14) Členi 383, 403 in 417 predlagane uredbe.

(15) Mnenje ECB CON/2011/1 z dne 13. januarja 2011 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL C 57, 23.2.2011, str. 1).

(16) Glej odstavek 1.27 poročila za posvetovanje Odbora za plačilne in poravnalne sisteme ter tehničnega odbora Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev Principles for Financial Market Infrastructures, marec 2011, dostopno na spletni strani IOSCO na naslovu www.iosco.org.

(17) Glej poročilo za posvetovanje Odbora za plačilne in poravnalne sisteme ter tehničnega odbora Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev Principles for Financial Market Infrastructures, marec 2011.

(18) Glej zaveze držav skupine G-20 iz septembra 2009 in junija 2010.

(19) Opomba 9 v odstavku 40 sporazuma Basel III.

(20) Mnenje ECB CON/2010/65 z dne 6. avgusta 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za dodatna listinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov (UL C 223, 18.8.2010, str. 1).

Top