15.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 385/3

1.1

ECB je v zvezi s kolegiji že izpostavila, da bi v primeru, kadar ECB ali NCB v kolegiju zastopa centralne banke Eurosistema, ki skupaj tvorijo „centralno banko, ki izdaja“ euro, in kadar ECB izvaja bonitetni nadzor kreditnih institucij, ki so pomembni klirinški člani CNS, vsaka od teh dveh funkcij morala imeti svoj glas. Istočasno je ECB tudi poudarila, da sta ti dve funkciji ločeni, kakor se kaže v pravni in operativni ločenosti med vlogo ECB na področju denarne politike in njeno vlogo na področju bonitetnega nadzora (6). ECB tako močno pozdravlja dejstvo, da predlagana uredba obravnava to vprašanje in zagotavlja, da ima vsaka od teh dveh funkcij svoj glas.

1.2

Zato ECB pozdravlja določbe predlagane uredbe, ki spreminjajo ustrezne določbe Uredbe (EU) št. 648/2012. Prvič, člen 18(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 se spreminja tako, da bo določal, da kolegij med drugim sestavljajo (a) stalni člani izvršnega odbora za CNS; (b) pristojni organi, odgovorni za nadzor klirinških članov CNS, ki imajo sedež v treh državah članicah s skupno največjimi prispevki v jamstveni sklad CNS, po potrebi vključno z ECB v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (7), ter (c) centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravi kliring. Drugič, člen 19(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 se spreminja tako, da bo določal, da ima ECB, kadar je članica kolegija v skladu z različnimi točkami člena 18(2) iste uredbe, največ dva glasova v kolegijih, v katerih je do vključno 12 članov, in največ tri glasove v kolegijih, v katerih je več kot 12 članov (8).

2.1

Predlagana uredba zahteva, da pristojni organi pred sprejetjem vsakega sklepa oziroma odločitve v zvezi z izdajo in odvzemom dovoljenja, širitvijo storitev ter bonitetnimi zahtevami, ki se nanašajo na kontrole likvidnostnega tveganja, zahteve glede zavarovanja s premoženjem, poravnavo in odobritev dogovora o interoperabilnosti, predložijo osnutke takih sklepov oziroma odločitev v zvezi s CNS v Uniji zadevnim centralnim bankam izdajateljicam (9). Pristojni organi morajo pridobiti soglasje centralne banke izdajateljice za kateri koli vidik teh sklepov oziroma odločitev, ki se nanaša na izvajanje njenih nalog na področju denarne politike. Kadar centralna banka izdajateljica predlaga spremembe, lahko pristojni organ sprejme samo sklep oziroma odločitev, kakor je bila spremenjena, in če centralna banka izdajateljica poda ugovor osnutku sklepa oziroma odločitve, je pristojni organ ne sme sprejeti. Predlagana uredba prav tako zahteva, da Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) v zvezi s priznanimi CNS stopnje 2 iz tretjih držav pred sprejetjem kakršnega koli sklepa, ki se nanaša na kontrole likvidnostnega tveganja, zahteve glede zavarovanja s premoženjem, poravnavo, odobritev dogovora o interoperabilnosti in zahteve po kritju, predloži osnutek sklepa centralni banki izdajateljici (10). Prav tako mora ESMA pridobiti soglasje centralne banke izdajateljice glede vseh vidikov navedenih sklepov v zvezi z izvajanjem njenih nalog na področju denarne politike. Če centralna banka izdajateljica predlaga spremembe, lahko ESMA sprejme sklep šele po spremembah in če centralna banka izdajateljica ugovarja osnutku sklepa, ESMA tega sklepa ne sme sprejeti. ECB močno pozdravlja vlogo centralnih bank izdajateljic, predvideno v predlagani uredbi, ki bo članicam ESCB omogočila, da bodo tehtno in učinkovito udeležene pri odločanju o zadevah, ki so neposredno pomembne za izpolnjevanje temeljnih nalog ESCB na podlagi Pogodb in za doseganje njegovega poglavitnega cilja, da ohranja stabilnosti cen. ECB ima v zvezi s tem več pripomb.

2.2

Prvič, kjer predlagana uredba pojasnjuje, da je treba pridobiti soglasje centralnih bank izdajateljic „za kateri koli vidik teh sklepov oziroma odločitev, ki se nanaša na izvajanje njihovih nalog na področju denarne politike“, bi bilo treba poudariti, da je namen tega besedila razjasniti okvir denarne politike, v katerem centralna banka izdajateljica opravlja svojo vlogo, in namen te vloge. Enako velja v zvezi z določbo, da morajo CNS stopnje 2 iz tretjih držav izpolnjevati vse zahteve centralnih bank izdajateljic, „povezane z izvajanjem njihovih nalog na področju denarne politike“ (11). To besedilo je treba brati v povezavi z uvodno izjavo 7 predlagane uredbe. Poudariti je treba, da namen tega besedila ni to, da se pristojnim organom ali organu ESMA podeli diskrecijska pravica za odločanje o tem, ali je treba v zvezi z določenimi osnutki pridobiti soglasje centralne banke izdajateljice, kot tudi ne o tem, ali se bodo upoštevale predlagane spremembe ali ugovori centralne banke izdajateljice k osnutku sklepa oziroma odločitve. V tej zvezi je treba opozoriti, da ima Eurosistem široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi in izvajanju denarne politike. To je priznalo Sodišče Evropske unije (12) in je nujno za zagotovitev neodvisnosti ECB in NCB v skladu s členom 130 Pogodbe. Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba v predlagani uredbi dodati novo uvodno izjavo, ki bo upoštevala ta vidik.

2.3

Drugič, v zvezi s tem, za katere osnutke sklepov oziroma odločitev mora centralna banka izdajateljica dati soglasje, ECB meni, da bi morala predlagana uredba zagotoviti vključenost centralne banke izdajateljice v zvezi z nekaterimi dodatnimi ključnimi vidiki upravljanja tveganj CNS. ECB meni, da bi bilo treba v zvezi s CNS v Uniji in CNS iz tretjih držav zahtevati soglasje centralne banke izdajateljice tudi glede osnutkov sklepov oziroma odločitev, ki se nanašajo na zahteve po kritju za CNS (člen 41). To je pomembno za centralno banko izdajateljico zaradi ključnih povezav med upravljanjem likvidnostnega tveganja, ki je v središču pozornosti centralne banke izdajateljice, in postopki za zagotavljanje kritij, ki jih uporablja CNS. Na primer, ureditve glede pobiranja kritij čez dan znatno vplivajo na sposobnost CNS, da pridobi sredstva za izpolnitev svojih likvidnostnih potreb ob zapadlosti. Postopki za zagotavljanje kritij, vključno s pravili glede prilagoditve stopenj kritja v izjemnih razmerah na trgu, imajo lahko tudi pomembne posledice v smislu procikličnosti: če se ne upravljajo primerno, lahko povzročijo resen likvidnostni pritisk na klirinške člane in potencialno zmanjšajo sposobnost centralne banke izdajateljice, da izvaja svoje cilje denarne politike.

Poleg tega bi bilo treba v predlagani uredbi določiti, da se za sklepe oziroma odločitve v zvezi s pregledom modelov, testiranjem izjemnih situacij in testiranjem za nazaj za potrditev modelov in parametrov, ki jih sprejme CNS za izračun zahtev po kritju, prispevkov v jamstveni sklad, zahtev glede zavarovanja in drugih ukrepov za obvladovanje tveganja, v skladu s členom 49 Uredbe (EU) št. 648/2012, zahteva soglasje centralne banke izdajateljice. To je pomembno za centralno banko izdajateljico, saj imajo lahko sklepi oziroma odločitve iz člena 49 neposredne posledice za skladnost CNS s postopkovnimi in vsebinskimi zahtevami po Uredbi (EU) št. 648/2012, v zvezi s katerimi mora sicer centralna banka izdajateljica dati soglasje. Na primer, sprememba metodologije CNS za testiranje izjemnih situacij, po kateri CNS preverja ustreznost svojih zahtev glede zavarovanja, bi neposredno vplivala na izpolnjevanje obveznosti CNS v zvezi z zavarovanjem iz člena 46 Uredbe (EU) št. 648/2012.

V ločenem tehničnem delovnem dokumentu v zvezi s tem mnenjem ECB navaja konkretne predloge sprememb besedila v zvezi z vrstami sklepov oziroma odločitev, za katere bi bilo treba zahtevati soglasje centralne banke izdajateljice.

2.4

Tretjič, ECB ugotavlja, da imajo pristojni organi določeno stopnjo proste presoje, ali je za spremembe, ki jih predlaga CNS, potrebna odločitev iz člena 15 Uredbe (EU) št. 648/2012 v zvezi s širitvijo dejavnosti in storitev, ki niso zajete v začetnem dovoljenju, ali odločitev iz člena 49 v zvezi s pregledom modelov, testiranjem izjemnih situacij in testiranjem za nazaj. Če pristojni organ meni, da spremembe, ki jih predlaga CNS, ne pomenijo razširitve poslovanja na „dodatne storitve ali dejavnosti“ ali niso „bistvene spremembe“ modelov in parametrov, za te spremembe ni potrebna odločitev iz člena 15 oziroma člena 49. Organ ESMA je za razvoj skupne kulture Unije na področju nadzora in zagotovitev dosledne nadzorniške prakse nedavno objavil mnenje (13) o skupnih kazalnikih za dodatne produkte in storitve iz člena 15 in za bistvene spremembe iz člena 49. ECB meni, da bo upoštevanje meril, določenih v mnenju ESMA, nujno za zagotavljanje, da se bo soglasje zadevnih centralnih bank izdajateljic zahtevalo v vseh primerih, kadar je tako soglasje potrebno. ECB tako predlaga, da smernice glede razlage teh členov, ki jih zagotovi ESMA, postanejo zavezujoče. Zato bi jih moral organ ESMA pripraviti kot osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih potem sprejme Komisija v obliki delegiranega akta. Za ta namen ECB daje konkretne predloge sprememb besedila v ločenem tehničnem delovnem dokumentu v zvezi s tem mnenjem.

3.1

Predlagana uredba spreminja člen 21 Uredbe (EU) št. 648/2012, tako da bo določal, da pristojni organi v sodelovanju z organom ESMA pregledajo ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih izvajajo CNS za zagotovitev skladnosti z Uredbo (EU) št. 648/2012, in ocenijo tveganja, ki so jim ali bi jim lahko bile CNS izpostavljene. Spremenjeni člen 21 tudi določa, da se v CNS izvajajo inšpekcijski pregledi na kraju samem in da se k sodelovanju pri njih povabi uslužbence ESMA. Poleg tega mora pristojni organ organu ESMA predložiti vse informacije, ki jih je prejel od CNS, in od ustrezne CNS zahtevati vse informacije, ki jih zahteva ESMA in ki jih pristojni organ ne more zagotoviti.

3.2

Glavni namen postopka pregleda in ocenjevanja, kakor se spreminja s predlagano uredbo, je zagotoviti, da CNS stalno izpolnjujejo zahteve Uredbe (EU) št. 648/2012. ECB meni, da bi bilo posvetovanje s centralno banko izdajateljico v postopku pregleda in ocenjevanja, kadar pristojni organ oceni, da je to potrebno za zagotovitev, da lahko centralna banka izdajateljica izpolni svojo vlogo po predlagani uredbi, pomembna dopolnitev zahtev iz člena 21a(2). Možnost prispevati k pregledu, ki ga opravljajo pristojni organi v sodelovanju z ESMA, bi centralni banki izdajateljici omogočila zagotavljanje, da zaradi CNS ne nastajajo tveganja za izpolnitev temeljnih nalog Eurosistema po Pogodbah in za doseganje njegovega poglavitnega cilja, da ohranja stabilnost cen.

3.3

V ločenem tehničnem delovnem dokumentu v zvezi s tem mnenjem ECB daje konkretne predloge sprememb besedila v zvezi s posvetovanjem s centralno banko izdajateljico v postopku pregleda in ocenjevanja iz člena 21.

4.1

Opozoriti je treba, da se osnutki delegiranih in izvedbenih aktov Komisije štejejo za „predlagane akte Unije“ oziroma „osnutke aktov Unije“ v smislu členov 127(4) in 282(5) Pogodbe. Tako delegirani kot izvedbeni akti pomenijo pravne akte Unije. Z ECB bi se bilo treba pravočasno posvetovati glede vseh osnutkov aktov Unije, vključno z osnutki delegiranih in izvedbenih aktov, ki spadajo na področja iz pristojnosti ECB. Obveznost posvetovanja z ECB je Sodišče Evropske unije v zadevi Komisija proti ECB  (14) pojasnilo s sklicevanjem na funkcije in strokovno znanje ECB. Glede na to, da so varne in učinkovite infrastrukture finančnega trga, zlasti klirinški sistemi za finančne instrumente, bistvene za izpolnjevanje temeljnih nalog ESCB v skladu s členom 127(2) Pogodbe in za uresničevanje njegovega poglavitnega cilja, da ohranja stabilnost cen, v skladu s členom 127(1) Pogodbe, bi se bilo treba z ECB posvetovati glede delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) št. 648/2012. Obveznost posvetovanja z ECB sicer izhaja neposredno iz Pogodbe, vendar bi bilo treba zaradi zagotavljanja jasnosti to zahtevo izraziti tudi v uvodni izjavi predlagane uredbe. Glede na pomembnost delegiranih in izvedbenih aktov kot dela razvoja zakonodaje Unije o finančnih storitvah bo ECB svojo svetovalno vlogo v zadevah iz svoje pristojnosti izvrševala ob polnem upoštevanju časovnega okvira za sprejetje teh aktov in potrebe po zagotovitvi nemotenega sprejetja izvedbene zakonodaje (15).

4.2

Poleg tega, da se opravi posvetovanje z ECB, bi bilo v zvezi s številnimi elementi predlagane uredbe še posebej koristno, da se pri pripravi osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, delegiranih in izvedbenih aktov v zgodnji fazi vključijo tudi ustrezne članice ESCB, in to bi bilo treba posebej predvideti.

4.3

Prvič, več določb predlagane uredbe se nanaša na vlogo centralne banke izdajateljice. Kakor je navedeno v odstavku 2, te vključujejo primere, ko se za nekatere sklepe oziroma odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi ali ESMA, zahteva soglasje centralne banke izdajateljice. Poleg tega gre za primere, ko mora centralna banka izdajateljica organu ESMA posredovati pisno potrditev, da CNS stopnje 2 iz tretje države izpolnjuje vse zahteve te centralne banke izdajateljice (16), in ko ESMA v soglasju z ustrezno centralno banko izdajateljico sklene, da je CNS zelo sistemsko pomembna (17). Da se določi, katera centralna banka izdajateljica bi morala sodelovati, vsebuje predlagana uredba sklicevanja na člen 18(2)(h) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki določa, da kolegij sestavljajo „centralne banke, ki izdajajo najpomembnejše valute Unije za finančne instrumente, pri katerih se opravi kliring“. Komisija je pooblaščena, da na podlagi osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, sprejme delegirani akt, ki določa pogoje, pod katerimi se bodo valute Unije iz člena 18(2)(h) štele za najpomembnejše. V skladu s tem je Komisija leta 2013 sprejela Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 876/2013 (18), ki jo bo zdaj morda treba pregledati in posodobiti, da se zagotovi ustrezno sodelovanje centralnih bank, ki izdajajo valute držav članic zunaj euroobmočja, ob upoštevanju vpliva, ki bi ga lahko imele motnje v delovanju CNS na te valute. Zato bi moral organ ESMA pri pripravi osnutkov regulativnih tehničnih standardov tesno sodelovati z ustreznimi članicami ESCB. Poleg tega bi morali delegirani akt sprejeti šele po uradnem posvetovanju z ECB. ECB predlaga, da se zaradi pravne varnosti sklicevanje na člen 18(2)(h) Uredbe (EU) št. 648/2012 uvede tudi v določbe predlagane uredbe, ki se nanašajo samo na „ustrezno centralno banko izdajateljico“ ali „zadevno centralno banko izdajateljico“.

4.4

Drugič, s predlagano uredbo se uvaja nov člen 25(2a), v skladu s katerim ESMA določi, ali je CNS iz tretje države sistemsko pomembna oziroma ali bi lahko postala sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic (CNS stopnje 2). Ta člen vsebuje merila, ki jih mora ESMA upoštevati pri določanju, in določa, da Komisija sprejme delegirani akt za podrobnejšo opredelitev teh meril. Da se zagotovi primerno sodelovanje centralnih bank izdajateljic pri določitvi ustreznih meril, bi morala Komisija pri pripravi tega delegiranega akta tesno sodelovati z ustreznimi članicami ESCB.