EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32004O0015
2004/808/EC: Guideline of the European Central Bank of 16 July 2004 on the statistical reporting requirements of the European Central Bank in the field of balance of payments and international investment position statistics, and the international reserves template (ECB/2004/15)
2004/808/ES: Smernica Evropske centralne banke z dne 16. julija 2004 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (ECB/2004/15)
2004/808/ES: Smernica Evropske centralne banke z dne 16. julija 2004 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (ECB/2004/15)
OJ L 269M, 14.10.2005, p. 15–57
(MT)
OJ L 354, 30.11.2004, p. 34–76
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Bulgarian: Chapter 10 Volume 005 P. 284 - 326
Special edition in Romanian: Chapter 10 Volume 005 P. 284 - 326
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 007 P. 44 - 86
No longer in force, Date of end of validity: 31/05/2014; razveljavil 32011O0023
|
30.11.2004 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 354/34 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 16. julija 2004
o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti
(ECB/2004/15)
(2004/808/ES)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1, člena 12.1 in člena 14.3 Statuta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski sistem centralnih bank (ESCB) za izpolnitev svojih nalog zahteva celovito in zanesljivo statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti, ki prikazujeta glavne postavke, ki vplivajo na denarne pogoje in devizne trge v euroobmočju. |
|
(2) |
Prvi stavek člena 5.1 Statuta zahteva, da Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira statistične informacije, ki so potrebne za izvajanje nalog ESCB, bodisi od pristojnih organov, ki niso NCB, bodisi neposredno od gospodarskih subjektov. Drugi stavek člena 5.1 določa, da v te namene ECB sodeluje z institucijami ali organi Skupnosti in s pristojnimi organi držav članic ali tretjih držav ter z mednarodnimi organizacijami. Člen 5.2 določa, da NCB izvajajo naloge iz člena 5.1, kolikor je najbolj mogoče. |
|
(3) |
Informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, lahko zbirajo in urejajo pristojni organi, ki niso NCB. Zato nekatere od nalog, ki jih je treba opraviti v skladu s to smernico, zahtevajo sodelovanje med ECB ali NCB in takimi pristojnimi organi, v skladu s členom 5.1 Statuta. Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) zahteva, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta. |
|
(4) |
Del potrebnih statističnih informacij se nanaša na finančni račun v plačilni bilanci, s tem povezane prihodke in stanje mednarodnih naložb, za katere je primarno odgovoren Eurosistem. NCB bi morale za izpolnjevanje svoje obveznosti, da pomagajo ECB na tem področju, razpolagati s potrebnim statističnim strokovnim znanjem in izkušnjami, zlasti glede konceptov in metodologije ter zbiranja, pripravljanja, analize in posredovanja podatkov. Na Irskem ustrezne statistične informacije zbira in ureja Central Statistics Office (CSO). Central Bank and Financial Services Authority of Ireland in CSO morata za izpolnjevanje statističnih zahtev ECB vzajemno sodelovati, kot je določeno v Priporočilu ECB/2004/16 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (2). Priporočilo ECB/2004/16 je naslovljeno tudi na Ufficio Italiano dei Cambi, ki je odgovoren, skupaj s centralno banko Banca d'Italia, za zbiranje in urejanje ustreznih statističnih informacij v Italiji. |
|
(5) |
Po sprejetju Smernice ECB/2003/7 z dne 2. maja 2003 o statističnih zahtevah Evropske centralne banke za poročanje na področju statistike plačilne bilance, stanja mednarodnih naložb in mednarodne likvidnosti (3), je bil dosežen občuten napredek glede novih zahtev ter metod zbiranja in pripravljanja podatkov v euroobmočju. Zato je treba Smernico ECB/2003/7 nadomestiti s to smernico. |
|
(6) |
Zaradi težav, povezanih s pripravljanjem statistike naložb v vrednostne papirje, je bilo treba opredeliti skupne pristope za zbiranje teh informacij v euroobmočju. Sistemi v euroobmočju za zbiranje podatkov o naložbah v vrednostne papirje bi se od marca 2008 naprej morali prilagoditi skupnemu standardu, t.j. enemu od štirih modelov, ki kot minimum zajemajo zbiranje četrtletnih podatkov o stanju po posameznih vrednostnih papirjih, kot je določeno v tabeli v Prilogi VI. Dostopnost delujoče Centralizirane baze vrednostnih papirjev (Centralised Securities Database – CSDB) se šteje za bistveni predpogoj začetka delovanja novih sistemov za zbiranje podatkov. Če torej dokument „Project Closure Document“ za fazo 1 projekta CSDB ne bo predložen Svetu ECB preko Odbora ESCB za statistiko do konca marca 2005, se bo ta rok (kot tudi tisti, ki veljajo za druge zahteve, povezane z naložbami v vrednostne papirje) podaljšal za čas trajanja zamude s predložitvijo. ESCB bi moral do sredine leta 2006 tudi oceniti, ali sta zajetje informacij o vrednostnih papirjih v CSDB in ureditev izmenjave podatkov z državami članicami zadostna, da lahko NCB ali drugi pristojni statistični organi, kjer to pride v upoštev, izpolnijo standarde kakovosti, določene s to smernico. Da bi omogočila izpolnjevanje zahtev v zvezi s podatki o naložbah v vrednostne papirje za vrednostne papirje, izdane s strani rezidentov euroobmočja, razčlenjenimi po sektorju izdajatelja, v skladu z roki iz tabele 13 v Prilogi II, bo ECB posredovala NCB informacije iz CSDB vsaj 15 mesecev pred referenčnimi datumi. |
|
(7) |
Poročanje podatkov o transakcijah in stanjih terjatev in obveznosti rezidentov euroobmočja do rezidentov drugih držav članic v euroobmočju je potrebno za izpolnitev statističnih zahtev ECB na področju naložb v vrednostne papirje (in s tem povezanih prihodkov). Podatki se uporabijo za pripravo agregatnih podatkov za euroobmočje o transakcijah in stanjih iz naslova obveznosti iz naložb v vrednostne papirje ter debetnih postavkah prihodkov od naložb v vrednostne papirje. Navedena uporaba je v skladu z nacionalnimi zahtevami ali uveljavljeno prakso. |
|
(8) |
NCB bodo imele na voljo CSDB, ki se bo v prihodnosti uporabljala za različne namene, tako statistične (urejanje in priprava statistike) kot nestatistične (ekonomska analiza, analiza finančne stabilnosti ali analiza poslovanja). Podatki bodo na voljo tudi drugim pristojnim organom, ki niso NCB, ob upoštevanju morebitnih pravnih omejitev. To bo zlasti pomagalo pri pripravi zahtevanih podatkov za pripravo statistike za euroobmočje o transakcijah in stanju naložb v vrednostne papirje. S kombiniranjem informacij iz CSDB s podatki, zbranimi po posameznih vrednostnih papirjih, bi moralo biti zlasti mogoče natančno pripraviti podatke o transakcijah in stanjih naložb v vrednostne papirje za vrednostne papirje, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja in jih imajo rezidenti v drugih državah euroobmočja. To bo končno omogočilo pripravljanje podatkov o obveznostih euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje po sektorski razčlenitvi. |
|
(9) |
Zaradi uporabe plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb euroobmočja za pripravljanje računa za ostali svet v četrtletnih finančnih računih euroobmočja je treba pripravljati podatke o stanju mednarodnih naložb s četrtletno frekvenco. Dodatno je treba, tako v finančnih računih euroobmočja kot tudi za potrebe denarne analize, ločiti vloge od posojil in opredeliti druge naložbe. Poleg tega vrednotenje stanja lastniškega kapitala euroobmočja pri tujih neposrednih naložbah zahteva dodatno razčlenitev družb, v katere se neposredno vlaga, glede na to, ali kotirajo na borzi ali ne. |
|
(10) |
Kot prispevek k letni oceni mednarodne vloge eura so za presojo vloge eura kot naložbene valute potrebni statistični podatki o transakcijah in stanjih dolžniških vrednostnih papirjev, razčlenjeni po valutah. |
|
(11) |
Kolikor je mogoče, je treba opredeliti okvir ocenjevanja kakovosti za statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti euroobmočja v skladu s t.i. okvirjem ocenjevanja kakovosti podatkov (Data Quality Assessment Framework), ki ga je razvil Mednarodni denarni sklad (MDS). NCB bi morale, v sodelovanju s pristojnimi organi, ki niso NCB, če je to primerno, ocenjevati kakovost podatkov, ki jih posredujejo. Določila se bodo primerna merila za ocenjevanje kakovosti podatkov, ki bodo vključevala pravočasnost, točnost, verodostojnost, notranjo in zunanjo usklajenost in zanesljivost. |
|
(12) |
Posredovanje zaupnih statističnih informacij od NCB k ECB poteka v obsegu in tako podrobno, kot je to potrebno za izvrševanje nalog ESCB. Če so viri statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, bi morala biti uporaba takih informacij s strani ECB omejena na izvajanje statističnih nalog, povezanih z ESCB. |
|
(13) |
Vzpostaviti je treba postopek za učinkovito izvajanje tehničnih sprememb prilog k tej smernici pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvirja, niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah. Pri izvajanju tega postopka se bodo upoštevala stališča Odbora za statistiko. NCB lahko take tehnične spremembe k prilogam te smernice predlagajo prek Odbora za statistiko. |
|
(14) |
V skladu s členom 12.1 in členom 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tej smernici:
|
— |
„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je sprejela enotno valuto v skladu s Pogodbo, |
|
— |
ima pojem „rezident“ enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98, |
|
— |
„euroobmočje“ pomeni gospodarsko ozemlje sodelujočih držav članic in ECB. Ozemlja, ki so del držav članic euroobmočja, ali države, ki so z njimi povezane, so navedene v tabeli 10 Priloge II, |
|
— |
„Eurosistem“ pomeni NCB sodelujočih držav članic in ECB, |
|
— |
„čezmejna transakcija“ pomeni transakcijo, ki ustvari ali odplača, v celoti ali delno, terjatve ali dolgove, ali transakcijo, s katero se prenese pravica na stvari med rezidenti euroobmočja in rezidenti zunaj euroobmočja, |
|
— |
„čezmejna stanja“ pomenijo stanje finančnih terjatev in obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja. Čezmejna stanja zajemajo tudi (i) zemljišča, druga opredmetena neproizvedena sredstva in druge nepremičnine, ki se fizično nahajajo zunaj euroobmočja in so v lasti rezidentov euroobmočja ali pa se nahajajo v euroobmočju in so v lasti rezidentov zunaj euroobmočja; in (ii) denarno zlato in posebne pravice črpanja (Special Drawing Rights – SDR) v lasti rezidentov euroobmočja. Pojma „čezmejna stanja“ in „čezmejne transakcije“ v obsegu, ki je potreben za pripravljanje računa naložb v vrednostne papirje in računa prihodkov od naložb v vrednostne papirje v statistiki plačilne bilance ter računa naložb v vrednostne papirje v statistiki stanja mednarodnih naložb euroobmočja, vključujeta tudi stanja in transakcije v zvezi s terjatvami ali obveznostmi rezidentov euroobmočja v razmerju do rezidentov drugih držav članic euroobmočja, |
|
— |
„rezervna imetja“ pomenijo visoko likvidne in prometne terjatve ter terjatve do kreditno sposobnih subjektov, ki jih ima Eurosistem do rezidentov zunaj euroobmočja v valutah, različnih od eura, ter zlato, rezervne pozicije pri MDS in imetja SDR, |
|
— |
„druga devizna imetja“ pomenijo (i) terjatve, ki jih ima Eurosistem do rezidentov euroobmočja v valutah, različnih od eura; in (ii) terjatve, ki jih ima Eurosistem do rezidentov zunaj euroobmočja v valutah, različnih od eura, ki ne ustrezajo merilom likvidnosti, prometnosti in kreditne sposobnosti za rezervna imetja, |
|
— |
„obveznosti, povezane z rezervami“ pomenijo pričakovana in potencialna kratkoročna neto črpanja Eurosistema, podobna rezervnim imetjem in drugim deviznim imetjem Eurosistema, |
|
— |
„plačilna bilanca“ pomeni statistično poročilo, ki z ustrezno razčlenitvijo izkazuje čezmejne transakcije v opazovanem obdobju, |
|
— |
„predloga za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti“ pomeni statistično poročilo, ki z ustrezno razčlenitvijo izkazuje stanja rezervnih imetij, drugih deviznih imetij in obveznosti, povezanih z rezervami, ki jih ima Eurosistem na referenčni datum, |
|
— |
„stanje mednarodnih naložb“ pomeni prikaz, ki z ustrezno razčlenitvijo izkazuje stanje čezmejnih finančnih terjatev in obveznosti na referenčni datum, |
|
— |
zbiranje podatkov „po posameznih vrednostnih papirjih“ pomeni zbiranje podatkov, razčlenjenih na posamezne vrednostne papirje. |
Člen 2
Statistične obveznosti NCB
1. NCB dajo ECB na voljo podatke o čezmejnih transakcijah in stanjih ter stanjih rezervnih imetij, drugih deviznih imetij in obveznosti, povezanih z rezervami, ki so potrebni, da ECB lahko pripravi agregatno statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti za euroobmočje. Podatki se dajo na voljo v rokih iz tabele 13 Priloge II.
2. Podatki se pospremijo z razpoložljivimi informacijami o posameznih pomembnejših dogodkih in o razlogih za popravke, kadar je sprememba podatkov zaradi takšnih dogodkov in popravkov znatna, ali kadar tako zahteva ECB.
3. Zahtevani podatki o mesečnih in četrtletnih transakcijah ter četrtletnih in letnih stanjih se dajo na voljo ECB, kakor je določeno v Prilogah I, II in III, ki so v skladu s trenutno veljavnimi mednarodnimi standardi, zlasti tistimi iz pete izdaje Priročnika MDS za izdelavo plačilne bilance (IMF Balance of Payments Manual). Še posebej se zahtevani podatki o transakcijah in stanjih, ki se nanašajo na imetja naložb v vrednostne papirje euroobmočja, razčlenjeni po sektorju izdajatelja, ki je rezident euroobmočja, dajo na voljo, kot je določeno v Prilogi I, oddelki 1.1, 1.2 in 3, ter v Prilogi II, tabele 1, 2, 4 in 5.
4. Zahtevani podatki o plačilni bilanci se dajo na voljo mesečno in četrtletno. Četrtletni podatki o plačilni bilanci vključujejo geografsko razčlenitev nasprotnih strank, navedeno v tabeli 9 Priloge II. Zahtevani podatki iz predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti se dajo na voljo po stanju na koncu meseca, na katerega se nanašajo. Zahtevani podatki o stanju mednarodnih naložb se dajo na voljo četrtletno in letno. Letni podatki o stanju mednarodnih naložb vključujejo geografsko razčlenitev nasprotnih strank, navedeno v tabeli 9 Priloge II.
5. Za potrebe analize mednarodne vloge eura kot naložbene valute se dajo zahtevani podatki, razčlenjeni po valutah, na voljo polletno, kakor je določeno v tabeli 6 Priloge II.
6. Od marca 2008 naprej, začenši s podatki o transakcijah v januarju 2008 in stanjih konec leta 2007, se sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje prilagodijo enemu od modelov, navedenih v tabeli v Prilogi VI.
Člen 3
Pravočasnost
1. Podatki, ki se zahtevajo za pripravo mesečne plačilne bilance euroobmočja, se dajo na voljo ECB do konca tridesetega delovnega dne, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.
2. Podatki, ki se zahtevajo za pripravo četrtletne plačilne bilance euroobmočja, se dajo na voljo ECB v treh mesecih od konca četrtletja, na katero se podatki nanašajo.
3. Podatki, ki se zahtevajo za pripravo predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti Eurosistema, se dajo na voljo ECB v treh tednih od konca meseca, na katerega se podatki nanašajo.
4. Od 1. januarja 2005 naprej se dajo podatki, ki se zahtevajo za pripravo četrtletnega stanja mednarodnih naložb euroobmočja, na voljo ECB v treh mesecih od konca četrtletja, na katero se podatki nanašajo.
5. Letni podatki, ki se zahtevajo za pripravo stanja mednarodnih naložb euroobmočja, se dajo na voljo ECB v devetih mesecih od konca leta, na katero se podatki nanašajo.
6. Podatki o transakcijah in stanjih dolžniških vrednostnih papirjev, razčlenjeni po valuti izdaje in po sektorju izdajatelja, se dajo na voljo ECB v šestih mesecih od konca obdobja, na katero se podatki nanašajo.
7. Popravki podatkov o plačilni bilanci in stanju mednarodnih naložb euroobmočja se dajo na voljo ECB v skladu s časovnim razporedom iz Priloge IV.
8. Nacionalno zbiranje teh podatkov se organizira tako, da se je navedenih rokov mogoče držati.
Člen 4
Sodelovanje s pristojnimi organi, ki niso NCB
1. Če so viri dela ali vseh podatkov iz člena 2 pristojni organi, ki niso NCB, določijo NCB ustrezne načine sodelovanja s temi organi, da se zagotovi stalna struktura za posredovanje podatkov, ki izpolnjuje standarde ECB, zlasti tiste v zvezi s kakovostjo podatkov, in vse druge zahteve ECB, kakor so določene v tej smernici, razen če je bil isti rezultat že dosežen z nacionalno zakonodajo.
2. NCB so odgovorne za ohranjanje in nadaljnji razvoj konceptov in metodologije ter zbiranja, pripravljanja, analize in posredovanja podatkov o finančnem računu v plačilni bilanci, s tem povezanih prihodkih in stanju mednarodnih naložb.
3. Če so viri statističnih informacij, ki so označene kot zaupne, pristojni organi, ki niso NCB, uporabi ECB take informacije izključno za izvajanje statističnih nalog, povezanih z ESCB, razen če je poročevalska enota ali druga pravna ali fizična oseba, subjekt ali podružnica, ki je predložila informacije, pod predpostavko, da jo je mogoče prepoznati, izrecno dala svoje soglasje k uporabi takih informacij za druge namene.
Člen 5
Standard posredovanja
Zahtevane statistične informacije se dajo ECB na voljo v obliki, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IV.
Člen 6
Kakovost statističnih informacij
1. Brez poseganja v naloge spremljanja, ki jih izvaja ECB in so določene v Prilogi V, NCB zagotavljajo, kjer to pride v upoštev, v sodelovanju s pristojnimi organi, ki niso NCB, kakor je navedeno v členu 4, spremljanje in ocenjevanje kakovosti statističnih informacij, ki so bile dane na voljo ECB. ECB na podoben način ocenjuje podatke, ki se nanašajo na plačilno bilanco, statistiko stanja mednarodnih naložb in mednarodne rezerve euroobmočja. Ocenjevanje se izvede pravočasno. Izvršilni odbor ECB letno poroča Svetu ECB o kakovosti podatkov.
2. Ocena kakovosti podatkov o transakcijah in stanjih naložb v vrednostne papirje, kakor tudi o s tem povezanih prihodkih, je odvisna od zadostnega zajetja informacij o vrednostnih papirjih v CSDB. ECB bo kot upravljavka CSDB spremljala, ali je od junija 2006 naprej zajetje informacij o vrednostnih papirjih zadostno, da lahko NCB ali drugi pristojni organi, kjer to pride v upoštev, v celoti izpolnijo standarde kakovosti, ki so opredeljeni v tej smernici.
3. Pri posredovanju podatkov o transakcijah in stanjih, ki se nanašajo na imetja naložb v vrednostne papirje euroobmočja, razčlenjenih po sektorju izdajatelja, ki je rezident euroobmočja, je uporaba ocenjenih vrednosti dovoljena, dokler sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje po posameznih vrednostnih papirjih ne postanejo obvezni.
4. Pri posredovanju podatkov o valuti izdaje v zvezi s podatki o naložbah v vrednostne papirje je uporaba ocenjenih vrednosti dovoljena, dokler sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje po posameznih vrednostnih papirjih ne postanejo obvezni.
5. Spremljanje kakovosti statističnih informacij, ki ga izvaja ECB, lahko vključuje natančno preverjanje popravkov teh podatkov: prvič, za vključitev zadnje ocene statističnih informacij, s čimer se izboljša kakovost; drugič, za zagotovitev, kolikor je to mogoče, usklajenosti med ustreznimi postavkami plačilne bilance za vsako od različnih frekvenc poročanja.
Člen 7
Poenostavljeni postopek spreminjanja
Izvršilni odbor ECB ima ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko pravico izvesti tehnične spremembe prilog k tej smernici pod pogojem, da te spremembe ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvirja niti ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah.
Člen 8
Razveljavitev
Smernica ECB/2003/7 se s to smernico razveljavi.
Člen 9
Začetek veljavnosti
Ta smernica začne veljati 1. septembra 2004.
Člen 10
Naslovniki
Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.
V Frankfurtu na Majni, 16. julija 2004
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(3) UL L 131, 28.5.2003, str. 20.
PRILOGA I
Statistične zahteve Evropske centralne banke
1. Statistika plačilne bilance
Evropska centralna banka (ECB) zahteva statistiko plačilne bilance z dvema frekvencama: mesečno in četrtletno, glede na ustrezna referenčna koledarska obdobja. Letni podatki se pripravijo kot vsota četrtletnih podatkov, ki so jih sporočile države članice za ustrezno leto. Kolikor je mogoče, bi morala biti statistika plačilne bilance v skladu z drugimi statistikami, ki so bile predložene za izvajanje denarne politike.
1.1 Mesečna statistika plačilne bilance
Cilj
Cilj mesečne statistike plačilne bilance euroobmočja je prikaz glavnih postavk, ki vplivajo na denarne pogoje in devizne trge (glej Prilogo II, tabela 1).
Zahteve
Bistveno je, da so podatki primerni za uporabo pri izračunavanju plačilne bilance euroobmočja.
Glede na kratek rok za predložitev mesečnih podatkov plačilne bilance, njihove visoko agregatne narave in uporabe v namene denarne politike ter za devizne operacije, ECB dovoljuje določen odmik od mednarodnih standardov (glej člen 2(3) te smernice), če je to neizogibno. Pri knjiženju se ne zahteva strogo upoštevanje obračunskega ali transakcijskega načela. V dogovoru z ECB lahko nacionalne centralne banke (NCB) predložijo podatke o tekočem računu in finančnem računu na podlagi opravljenih plačil. ECB bo sprejela tudi ocene ali predhodne podatke, če je to potrebno za izpolnitev v roku.
Zahteva za vsako široko skupino transakcij so terjatve in obveznosti (ali krediti in debeti za postavke tekočega računa). V splošnem morajo zato NCB pri zunanjih transakcijah razlikovati med transakcijami z rezidenti drugih držav članic euroobmočja in transakcijami zunaj euroobmočja. NCB morajo to dosledno upoštevati.
Če pride do spremembe članstva euroobmočja, morajo NCB ustrezno spremeniti opredelitev sestave euroobmočja po državah od datuma začetka veljavnosti spremembe članstva. NCB euroobmočja v njegovi prejšnji sestavi in NCB nove sodelujoče države članice oziroma novih sodelujočih držav članic morajo predložiti najboljše možne ocene zgodovinskih podatkov, ki se nanašajo na razširjeno euroobmočje.
Da se omogoči smiselno združevanje mesečnih podatkov o naložbah v vrednostne papirje, ki se nanašajo na euroobmočje, je treba razlikovati med transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, in transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto transakcijah imetij naložb v vrednostne papirje euroobmočja se pripravi s seštetjem sporočenih neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja.
Statistika o neto transakcijah obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje se pripravi s konsolidacijo neto transakcij skupnih nacionalnih obveznosti in neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.
Podobna zahteva za poročanje in metoda pripravljanja agregatnih podatkov se uporabljata za prihodke od naložb v vrednostne papirje.
Za pripravo denarne predstavitve plačilne bilance morajo NCB predložiti podatke, ki so razčlenjeni po institucionalnih sektorjih. Za mesečno plačilno bilanco je sektorska razčlenitev naslednja:
|
— |
za neposredne naložbe: (i) MFI (razen centralnih bank); in (ii) Ostali sektorji, |
|
— |
za imetja naložb v vrednostne papirje: (i) denarni organi; (ii) MFI (razen centralnih bank); in (iii) ne-MFI, |
|
— |
za ostale naložbe: (i) denarni organi; (ii) MFI (razen centralnih bank); in (iii) država; in (iv) ostali sektorji. |
Za pripravo sektorske razčlenitve plačilne bilance, s čimer bi se omogočila priprava denarne predstavitve, bodo morale NCB od datuma, določenega v tabeli 13 Priloge II te smernice, posredovati podatke o neto transakcijah z vrednostnimi papirji pri naložbah v vrednostne papirje, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, razčlenjene po institucionalnem sektorju, ki mu pripada izdajatelj. Poleg tega bodo obveznosti iz naložb v vrednostne papirje vključevale razčlenitev po institucionalnem sektorju domačega izdajatelja.
Statistika o neto transakcijah obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje, razčlenjenih po sektorjih, se nato pripravi s konsolidacijo neto skupnih nacionalnih obveznosti posameznih sektorjev in ustreznih neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.
Od marca 2008 naprej, za transakcije iz januarja 2008, NCB (in drugi pristojni nacionalni organi, če je to primerno) zbirajo podatke o naložbah v vrednostne papirje v skladu z enim od modelov, določenih v tabeli v Prilogi VI.
1.2 Četrtletna statistika plačilne bilance
Cilj
Cilj četrtletne plačilne bilance euroobmočja je priskrbeti bolj podrobne informacije, da se omogoči nadaljnja analiza zunanjih transakcij. Ta statistika pomembno prispeva k pripravljanju sektorskih in finančnih računov euroobmočja in skupnemu objavljanju plačilne bilance EU/euroobmočja v sodelovanju s Komisijo Evropskih skupnosti (Eurostat).
Zahteve
Četrtletna statistika plačilne bilance je, kolikor je to mogoče, v skladu z mednarodnimi standardi (glej člen 2(3) te smernice). Zahtevana razčlenitev četrtletne statistike plačilne bilance je prikazana v tabeli 2 Priloge II. Usklajeni koncepti in opredelitve, ki se uporabljajo v kapitalskem in finančnem računu, so opredeljeni v Prilogi III.
Razčlenitev četrtletnega tekočega računa je podobna razčlenitvi, ki se zahteva za mesečne podatke. Vendar pa je za prihodke potrebna podrobnejša razčlenitev na četrtletni ravni.
V finančnem računu ECB sledi zahtevam iz pete izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco (IMF Balance of Payments Manual, „priročnik“) za postavko „ostale naložbe“. Spremenjena je predstavitev razčlenitve (t.j. sektor kot prva prioriteta). Ta sektorska razčlenitev pa je v skladu z razčlenitvijo po priročniku, ki daje prednost instrumentom. Kakor pri predstavitvi po priročniku se gotovina in vloge razlikujejo od posojil in drugih naložb.
NCB morajo v svoji četrtletni statistiki plačilne bilance razlikovati med transakcijami s sodelujočimi državami članicami in vsemi drugimi zunanjimi transakcijami. Kakor pri mesečnih podatkih se zahteva razlikovanje med transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, in vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja, tudi za četrtletne podatke s področja naložb v vrednostne papirje. Statistika o neto transakcijah imetij naložb v vrednostne papirje euroobmočja se pripravi s seštetjem sporočenih neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto transakcijah obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje se pripravijo s konsolidacijo neto transakcij skupnih nacionalnih obveznosti in neto transakcij z vrednostnimi papirji, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.
Podobna zahteva za poročanje in metoda pripravljanja agregatnih podatkov se uporabljata za prihodke od naložb v vrednostne papirje.
Za neposredne naložbe morajo NCB na četrtletni ravni predložiti sektorsko razčlenitev „MFI (razen centralnih bank)/ne-MFI“. Za „imetja naložb v vrednostne papirje“ in „ostale naložbe“ sledi razčlenitev poročil glede na institucionalne sektorje standardnim elementom MDS, ki zajemajo (i) denarne organe; (ii) MFI (razen centralnih bank); (iii) državo; in (iv) ostale sektorje.
Za pripravo statistike o neto transakcijah obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje po sektorju izdajateljev rezidentov euroobmočja so zahteve za četrtletne podatke podobne zahtevam za podatke o mesečni plačilni bilanci.
Za plačilno bilanco euroobmočja se podatki o natečenih prihodkih od naložb zahtevajo na četrtletni ravni. V skladu s sistemom nacionalnih računov priročnik priporoča, da se obresti knjižijo na podlagi obračunskega načela. Ta zahteva vpliva na tekoči račun (prihodki od naložb) kot tudi na finančni račun.
2. Predloga za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti
Cilj
Predloga za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti je mesečno poročilo o rezervnih imetjih, drugih deviznih imetjih in obveznostih, povezanih z rezervami, ki jih imajo NCB in ECB, ki sledi predstavitvi skupne predloge MDS in Banke za mednarodne poravnave (BIS) za dajanje podatkov o „Mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti“ (International Reserves and Foreign Currency Liquidity). Te informacije dopolnjujejo podatke o rezervnih imetjih, ki so vključena v statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb euroobmočja.
Zahteve
Rezervna imetja euroobmočja so visoko likvidne in prometne terjatve ter terjatve do kreditno sposobnih subjektov, ki jih imajo ECB (t.i. združene rezerve, „pooled reserves“) in NCB (t.i. nezdružene rezerve, „unpooled reserves“) do rezidentov zunaj euroobmočja in so nominirane v tujih valutah (t.j. v valutah, različnih od eura), zlato, rezervne pozicije pri MDS in imetja SDR. Vključujejo lahko stanja v izvedenih finančnih instrumentih. Podatki o rezervnih imetjih se pripravijo na bruto podlagi brez neto izravnave obveznosti, povezanih z rezervami. Razčlenitev podatkov, ki se zahteva od NCB, je predstavljena v Prilogi II, tabela 3, oddelek I.A.
Imetja Eurosistema v tuji valuti, ki ne ustrezajo tej opredelitvi, in sicer (i) terjatve do rezidentov euroobmočja; in (ii) terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, ki ne ustrezajo merilom likvidnosti, prometnosti in kreditne sposobnosti, so vključena v postavki „druga devizna imetja“ v predlogi za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (Priloga II, tabela 3, oddelek I.B).
Terjatve do nerezidentov, nominirane v eurih, in stanja v tuji valuti, katerih imetniki so vlade sodelujočih držav članic, se ne štejejo za rezervna imetja; taki zneski se knjižijo pod postavko „ostale naložbe“, če predstavljajo terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja.
Dodatno je treba v skladu s Prilogo II, tabela 3, oddelki II do IV poročati informacije o pričakovanih in potencialnih kratkoročnih neto črpanjih Eurosistema, povezanih z rezervnimi imetji in drugimi deviznimi imetji Eurosistema, tako imenovane „obveznosti, povezane z rezervami“.
3. Statistika stanja mednarodnih naložb
Cilj
Stanje mednarodnih naložb je poročilo o zunanjih terjatvah in obveznostih euroobmočja kot celote za potrebe analize denarne politike in deviznega trga. Zlasti prispeva k oceni zunanje občutljivosti držav članic in k spremljanju razvoja v zvezi z imetji likvidnih sredstev v tujini s strani sektorja imetnikov denarja. Te statistične informacije so ključne za pripravo računa ostalega sveta v četrtletnih finančnih računih euroobmočja in lahko pomagajo tudi pri pripravi tokov plačilne bilance.
Zahteve
ECB zahteva statistiko stanja mednarodnih naložb na četrtletni in letni ravni glede višine stanja ob koncu obdobja.
Podatki o stanju mednarodnih naložb so, kolikor je mogoče, v skladu z mednarodnimi standardi (glej člen 2(3) te smernice). ECB pripravi stanje mednarodnih naložb za euroobmočje kot celoto. Razčlenitev stanja mednarodnih naložb za euroobmočje je prikazana v Prilogi II, tabela 4.
Stanje mednarodnih naložb prikazuje finančno stanje na koncu referenčnega obdobja, vrednoteno na podlagi cen ob koncu obdobja. Spremembe v vrednosti stanja so lahko posledica naslednjih dejavnikov. Prvič, del sprememb vrednosti med referenčnim obdobjem bodo povzročile finančne transakcije, ki se opravijo in knjižijo v plačilni bilanci. Drugič, del sprememb stanj na začetku in na koncu določenega obdobja bodo povzročile spremembe cen prikazanih finančnih terjatev in obveznosti. Tretjič, če je stanje nominirano v valutah, ki so različne od obračunske enote, uporabljene za prikaz stanja mednarodnih naložb, bodo na vrednosti vplivale tudi spremembe v tečajih do drugih valut. Končno, vse druge spremembe, ki jih ne povzročijo zgoraj navedeni dejavniki, se bodo štele kot posledica „ostalih prilagoditev“.
Pravilno izravnavanje finančnih tokov in stanja euroobmočja zahteva razlikovanje med spremembami vrednosti, ki nastanejo zaradi cen, zaradi sprememb deviznih tečajev in zaradi ostalih prilagoditev.
Zajetje podatkov o stanju mednarodnih naložb mora biti čimbolj usklajeno z zajetjem za četrtletne tokove plačilne bilance. Koncepti, opredelitve in razčlenitve so v skladu s tistimi, ki se uporabljajo za četrtletne tokove plačilne bilance. Podatki o stanju mednarodnih naložb morajo biti, kolikor je mogoče, v skladu z drugimi statistikami, kot so denarna in bančna statistika, finančni računi in nacionalni računi.
Pri mesečni in četrtletni plačilni bilanci se od NCB zahteva, da v svoji statistiki stanja mednarodnih naložb razlikujejo med imetji v razmerju do sodelujočih držav članic in vsemi drugimi zunanjimi stanji. V računih naložb v vrednostne papirje se zahteva razlikovanje med imetji vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti euroobmočja, in vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto imetjih naložb v vrednostne papirje euroobmočja se pripravi s seštetjem sporočenih neto imetij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali rezidenti zunaj euroobmočja. Statistika o neto obveznostih euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje se pripravi kot s konsolidacijo neto skupnih nacionalnih obveznosti in neto imetij vrednostnih papirjev, ki so jih izdali in kupili rezidenti euroobmočja.
NCB morajo predložiti podatke o četrtletnih in letnih imetjih za postavke „neposredne naložbe“, „imetja naložb v vrednostne papirje“ in „ostale naložbe“ z enako sektorsko razčlenitvijo, kakor se uporablja za četrtletne tokove plačilne bilance.
ECB za pripravo sektorske razčlenitve neto obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje postavlja NCB enake zahteve glede podatkov o stanju mednarodnih naložb kakor za tokove plačilne bilance, pri čemer se upoštevajo določbe člena 2(6) te smernice.
Imetja in obveznosti iz naložb v vrednostne papirje v okviru stanja mednarodnih naložb se pripravijo izključno iz podatkov o stanjih.
Od konca marca 2008 naprej zbirajo NCB (in drugi pristojni nacionalni statistični organi, kjer je to primerno) vsaj četrtletna stanja imetij in obveznosti iz naložb v vrednostne papirje po posameznih vrednostnih papirjih v skladu z enim od modelov, navedenih v tabeli v Prilogi VI.
PRILOGA II
ZAHTEVANE RAZČLENITVE
TABELA 1
Mesečni nacionalni prispevki k plačilni bilanci euroobmočja (1)
|
|
Kredit |
Debet |
Neto |
||
| I. Tekoči račun |
|||||
|
Blago |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Storitve |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Prihodki |
|
|
|
||
|
Prihodki od dela |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Prihodki od kapitala |
|
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
|
nacionalno |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Tekoči transferji |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
|
Neto terjatve |
Neto obveznosti |
Neto |
||
| III. Finančni račun |
|||||
|
Neposredne naložbe |
|
|
ekstra |
||
|
V tujini |
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
V državi poročevalki |
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
Naložbe v vrednostne papirje (2) |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Lastniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
nacionalno |
||
|
Ostale naložbe |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Denarni organi |
ekstra |
ekstra |
|
||
|
Država |
ekstra |
ekstra |
|
||
|
Od tega: |
|
|
|
||
|
Gotovina in vloge |
ekstra |
|
|
||
|
MFI (razen centralnih bank) |
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
Ostali sektorji |
ekstra |
ekstra |
|
||
|
Od tega: |
|
|
|
||
|
Gotovina in vloge |
ekstra |
|
|
||
|
Rezervna imetja |
ekstra |
|
|
||
TABELA 2
Četrtletni nacionalni prispevki k plačilni bilanci euroobmočja (3)
|
|
Kredit |
Debet |
Neto |
||
| I. Tekoči račun |
|||||
|
Blago |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Storitve |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Prihodki |
|
|
|
||
|
Prihodki od dela |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Prihodki od kapitala |
|
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
|
nacionalno |
||
|
ekstra |
|
nacionalno |
||
|
ekstra |
|
nacionalno |
||
|
Obveznice in zadolžnice |
ekstra |
|
nacionalno |
||
|
Instrumenti denarnega trga |
ekstra |
|
nacionalno |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
Tekoči transferji |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
|
Neto imetja |
Neto obveznosti |
Neto |
||
| III. Finančni račun |
|||||
|
Neposredne naložbe |
|
|
ekstra |
||
|
V tujini |
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
V državi poročevalki |
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
Naložbe v vrednostne papirje (4) |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Lastniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
nacionalno |
||
|
|
|
nacionalno |
||
|
|
|
nacionalno |
||
|
|
|
nacionalno |
||
|
|
|
nacionalno |
||
|
Ostale naložbe |
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
Rezervna imetja |
ekstra |
|
|
||
|
Denarno zlato |
ekstra |
|
|
||
|
Imetja SDR |
ekstra |
|
|
||
|
Rezervna pozicija pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) |
ekstra |
|
|
||
|
Devizne rezerve |
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
Ostale terjatve |
ekstra |
|
|
||
TABELA 3
Mesečne mednarodne rezerve Eurosistema; obveznosti euroobmočja, povezane z rezervami
I. Uradna rezervna imetja in druga devizna imetja (približna tržna vrednost)
|
A. |
Uradna rezervna imetja
|
|
B. |
Ostala devizna imetja
|
II. Pričakovana kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)
|
|
Razčlenitev po zapadlosti (preostala doba do zapadlosti, kjer pride v upoštev) |
|||||||||||
|
|
Skupaj |
Do enega meseca |
Več kakor en mesec in do treh mesecev |
Več kakor tri mesece in do enega leta |
||||||||
| 1. Posojila, vrednostni papirji in vloge v tuji valuti |
||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
| 2. Agregatne kratke in dolge pozicije v terminskih poslih (forward) in terminskih pogodbah (future) v tujih valutah v razmerju do domače valute (vključno s terminsko pozicijo pri valutnih zamenjavah) |
||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
| 3. Drugo (navedi) |
||||||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
|
|
|
|
|
||||||||
III. Potencialna kratkoročna neto črpanja deviznih imetij (nominalna vrednost)
|
|
Razčlenitev po zapadlosti (preostala doba do zapadlosti, kjer pride v upoštev) |
|||||
|
|
Skupaj |
Do enega meseca |
Več kakor en mesec in do treh mesecev |
Več kakor tri mesece in do enega leta |
||
| 1. Potencialne obveznosti v tuji valuti |
||||||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
| 3.1 Nečrpane nepogojne kreditne linije pri: |
||||||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
| 3.2 Nečrpane nepogojne kreditne linije, dane: |
||||||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
| 4. Agregatne kratke in dolge pozicije v opcijah v tujih valutah v razmerju do domače valute |
||||||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
PRO MEMORIA: Opcije „in-the-money“ |
||||||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
||
IV. Pojasnjevalne postavke
|
(1) |
Poročanje s stalno periodiko in časovnim odlogom:
|
|
(2) |
Razkrito z manjšo frekvenco (npr. enkrat letno):
|
TABELA 4
Četrtletni nacionalni prispevki k stanju mednarodnih naložb euroobmočja (5)
|
|
Imetja |
Obveznosti |
Neto |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
V tujini |
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
V državi poročevalki |
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
| II. Naložbe v vrednostne papirje (6) |
|||||
|
Lastniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
Denarno zlato |
ekstra |
|
|
||
|
Imetja SDR |
ekstra |
|
|
||
|
Rezervna pozicija pri MDS |
ekstra |
|
|
||
|
Devizne rezerve |
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
Ostale terjatve |
ekstra |
|
|
||
TABELA 5
Četrtletni nacionalni prispevki k stanju mednarodnih naložb euroobmočja (7)
|
|
Imetja |
Obveznosti |
Neto |
||
|
|
|
ekstra |
||
|
V tujini |
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
Od tega: |
|
|
|
||
|
Stanje lastniškega kapitala v tujih družbah, ki kotirajo na borzi (tržne vrednosti) |
ekstra |
|
|
||
|
Stanje lastniškega kapitala v tujih družbah, ki ne kotirajo na borzi (knjižne vrednosti) |
ekstra |
|
|
||
|
Pojasnjevalna postavka: |
|
|
|
||
|
Stanje lastniškega kapitala v tujih družbah, ki kotirajo na borzi (knjižne vrednosti) |
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
V državi poročevalki |
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
Od tega: |
|
|
|
||
|
Stanje lastniškega kapitala v družbah v euroobmočju, ki kotirajo na borzi (tržne vrednosti) |
|
ekstra |
|
||
|
Stanje lastniškega kapitala v družbah v euroobmočju, ki ne kotirajo na borzi (knjižne vrednosti) |
|
ekstra |
|
||
|
Pojasnjevalna postavka: |
|
|
|
||
|
Stanje lastniškega kapitala v družbah v euroobmočju, ki kotirajo na borzi (knjižne vrednosti) |
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
|
|
ekstra |
|
||
| II. Naložbe v vrednostne papirje (8) |
|||||
|
Lastniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
— |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
ekstra |
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
ekstra |
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
Denarno zlato |
ekstra |
|
|
||
|
Imetja SDR |
ekstra |
|
|
||
|
Rezervna pozicija pri MDS |
ekstra |
|
|
||
|
Devizne rezerve |
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
ekstra |
|
|
||
|
Ostale terjatve |
ekstra |
|
|
||
TABELA 6
Statistika dolžniških vrednostnih papirjev za analizo mednarodne vloge eura kot naložbene valute (9)
|
|
Transakcije v prvih/zadnjih šestih mesecih leta |
|||
|
|
Imetja |
Obveznosti |
||
|
Evro |
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
Stanja ob koncu junija/koncu decembra |
||||
|
|
Imetja |
Obveznosti |
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
|
Transakcije v prvih/zadnjih šestih mesecih leta |
|||
|
|
Imetja |
Obveznosti |
||
|
Ameriški dolar |
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
Stanja ob koncu junija/koncu decembra |
||||
|
|
Imetja |
Obveznosti |
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
|
Transakcije v prvih/zadnjih šestih mesecih leta |
|||
|
|
Imetja |
Obveznosti |
||
|
Ostale valute |
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
|
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
Stanja ob koncu junija/koncu decembra |
||||
|
|
Imetja |
Obveznosti |
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
|
ekstra/intra |
nacionalno |
||
TABELA 7
Statistika dolžniških vrednostnih papirjev za analizo mednarodne vloge eura kot naložbene valute (10)
|
|
Kredit |
Debet |
Neto |
||
| I. Tekoči račun |
|||||
|
Blago |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Storitve |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Prihodki |
|
|
|
||
|
Prihodki od dela |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Prihodki od kapitala |
|
|
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Tekoči transferji |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
|
Neto imetja |
Neto obveznosti |
Neto |
||
| III. Finančni račun |
|||||
|
Neposredne naložbe |
|
|
Stopnja 3: |
||
|
V tujini |
|
|
Stopnja 3: |
||
|
|
|
Stopnja 3: |
||
|
|
|
Stopnja 3: |
||
|
|
|
Stopnja 3: |
||
|
V državi poročevalki |
|
|
Stopnja 3: |
||
|
|
|
Stopnja 3: |
||
|
|
|
Stopnja 3: |
||
|
|
|
Stopnja 3: |
||
|
Naložbe v vrednostne papirje |
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Lastniški vrednostni papirji |
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
||
|
Ostale naložbe |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Rezervna imetja |
|
|
|
||
TABELA 8
Letni nacionalni prispevki k stanju mednarodnih naložb euroobmočja z geografsko razčlenitvijo (11)
|
|
Imetja |
Obveznosti |
Neto |
||
| I. Neposredne naložbe |
|||||
|
V tujini |
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
V državi poročevalki |
|
Stopnja 3: |
|
||
|
|
Stopnja 3: |
|
||
|
|
Stopnja 3: |
|
||
| II. Naložbe v vrednostne papirje |
|||||
|
Lastniški vrednostni papirji |
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Dolžniški vrednostni papirji |
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
|
|
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
Stopnja 3: |
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
Stopnja 3: |
|
|
||
|
|
|
|
||
TABELA 9
Geografska razčlenitev ECB za četrtletne tokove plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb
|
— |
Danska |
|
— |
Švedska |
|
— |
Združeno kraljestvo |
|
— |
Institucije EU (12) |
|
— |
Ostale države članice EU (t.j. Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška) (13) |
|
— |
Švica |
|
— |
Kanada |
|
— |
Združene države Amerike |
|
— |
Japonska |
|
— |
Središča off-shore (14) |
|
— |
Mednarodne organizacije razen institucij EU (15) |
|
— |
Drugo (16) |
TABELA 10
Ozemlja, ki so del držav članic euroobmočja, ali države, ki so z njimi povezane
|
|
Ozemlja, ki so del euroobmočja:
|
|
|
Ozemlja, povezana z državami članicami euroobmočja, ki se vključijo v kategorijo „ostali svet“
|
TABELA 11
Seznam središč off-shore za geografsko razčlenitev ECB za četrtletne tokove plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb
|
Oznake ISO |
Eurostat + OECD Finančna središča off-shore |
|
AD |
Andora |
|
AG |
Antigva in Barbuda |
|
AI |
Angvila |
|
AN |
Nizozemski Antili |
|
BB |
Barbados |
|
BH |
Bahrajn |
|
BM |
Bermudi |
|
BS |
Bahami |
|
BZ |
Belize |
|
CK |
Cookovi otoki |
|
DM |
Dominika |
|
GD |
Grenada |
|
GG |
Guernsey |
|
GI |
Gibraltar |
|
HK |
Hong Kong |
|
IM |
Otok Man |
|
JE |
Jersey |
|
JM |
Jamajka |
|
KN |
Saint Kitts in Nevis |
|
KY |
Kajmanski otoki |
|
LB |
Libanon |
|
LC |
Sveta Lucija |
|
LI |
Lihtenštajn |
|
LR |
Liberija |
|
MH |
Marshalovi otoki |
|
MS |
Montserrat |
|
MV |
Maldivi |
|
NR |
Nauru |
|
NU |
Niue |
|
PA |
Panama |
|
PH |
Filipini |
|
SG |
Singapur |
|
TC |
Otoki Turks in Caicos |
|
VC |
Saint Vincent in Grenadine |
|
VG |
Britanski Deviški otoki |
|
VI |
Deviški otoki Združenih držav Amerike |
|
VU |
Vanuatu |
|
WS |
Samoa |
TABELA 12
Seznam mednarodnih organizacij (17) za geografsko razčlenitev ECB za četrtletne tokove plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb
1. Institucije Evropske unije
1.1 Glavne institucije, organi in telesa Evropske unije (razen ECB)
|
|
EIB (Evropska investicijska banka) |
|
|
EC (Evropska komisija) |
|
|
EDF (Evropski razvojni sklad) |
|
|
EIF (Evropski investicijski sklad) |
1.2 Druge institucije, organi in telesa Evropske unije, ki se financirajo iz splošnega proračuna
|
|
Evropski parlament |
|
|
Svet Evropske unije |
|
|
Sodišče Evropskih skupnosti |
|
|
Računsko sodišče |
|
|
Ekonomsko-socialni odbor |
|
|
Odbor regij |
|
|
Ostale institucije, organi in telesa Evropske unije |
2. Mednarodne organizacije
2.1 Mednarodne denarne organizacije
|
|
MDS (Mednarodni denarni sklad) |
|
|
BIS (Banka za mednarodne poravnave) |
2.2 Mednarodne nedenarne organizacije
2.2.1 Glavne organizacije Združenih narodov
|
|
WTO (Svetovna trgovinska organizacija) |
|
|
IBRD (Mednarodna banka za obnovo in razvoj) |
|
|
IDA (Mednarodno združenje za razvoj) |
2.2.2 Druge organizacije Združenih narodov
|
|
UNESCO (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, kulturo in znanost) |
|
|
FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo) |
|
|
WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) |
|
|
IFAD (Mednarodni sklad za kmetijski razvoj) |
|
|
IFC (Mednarodna finančna korporacija) |
|
|
MIGA (Agencija za večstransko jamčenje naložb) |
|
|
UNICEF (Sklad Združenih narodov za otroke) |
|
|
UNHCR (Urad visokega komisariata Združenih narodov za begunce) |
|
|
UNRWA (Agencija Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu) |
|
|
IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) |
|
|
ILO (Mednarodna organizacija dela) |
|
|
ITU (Mednarodna telekomunikacijska zveza) |
2.2.3 Druge glavne mednarodne institucije, organi in telesa (razen ECB)
|
|
OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) |
|
|
IADB (Medameriška razvojna banka, Inter-American Development Bank) |
|
|
AfDB (Afriška razvojna banka, African Development Bank) |
|
|
AsDB (Azijska razvojna banka, Asian Development Bank) |
|
|
EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj) |
|
|
IIC (Medameriška investicijska korporacija, Inter-American Investment Corporation) |
|
|
NIB (Nordijska investicijska banka, Nordic Investment Bank) |
|
|
IBEC (Mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje, International Bank for Economic Co-operation) |
|
|
IIB (Mednarodna investicijska banka, International Investment Bank) |
|
|
CDB (Karibska razvojna banka, Caribbean Development Bank) |
|
|
AMF (Arabski denarni sklad, Arab Monetary Fund) |
|
|
BADEA (Arabska banka za gospodarski razvoj v Afriki, Banque arabe pour le développement économique en Afrique) |
|
|
CASDB (Razvojna banka centralnoafriških držav, Central African States Development Bank) |
|
|
Afriški razvojni sklad (African Development Fund) |
|
|
Azijski razvojni sklad (Asian Development Fund) |
|
|
Posebni unificirani razvojni skladi (Fonds spécial unifié de développement) |
|
|
CABEI (Srednjeameriška banka za gospodarsko povezovanje, Central American Bank for Economic Integration) |
|
|
ADC (Andska razvojna korporacija, Andean Development Corporation) |
2.2.4 Druge mednarodne organizacije
|
|
NATO (Severnoatlantska zveza) |
|
|
Svet Evrope |
|
|
ICRC (Mednarodni odbor Rdečega križa) |
|
|
ESA (Evropska vesoljska agencija) |
|
|
EPO (Evropski patentni urad) |
|
|
EUROCONTROL (Evropska organizacija za varnost zračne plovbe) |
|
|
EUTELSAT (Evropska organizacija za satelitske telekomunikacije) |
|
|
INTELSAT (Mednarodna organizacija za satelitske telekomunikacije) |
|
|
EBU/UER (Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj) |
|
|
EUMETSAT (Evropska organizacija za uporabo meteoroloških satelitov) |
|
|
ESO (Evropski južni observatorij) |
|
|
ECMWF (Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi) |
|
|
EMBL (Evropski laboratorij za molekularno biologijo) |
|
|
CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave) |
|
|
IOM (Mednarodna organizacija za migracije) |
TABELA 13
Povzetek zahtev in rokov
|
Postavka |
Prvo referenčno obdobje (prva referenčna obdobja) |
Prvi prenos/rok |
Ustrezna določba (ustrezne določbe) smernice |
|
Geografska razčlenitev (razen instrumentov ostalih naložb) |
|
|
Člen 2(4), oddelek 2 Priloge III |
|
Četrtletna plačilna bilanca |
od prvega četrtletja 2003 do prvega četrtletja 2004 |
konec junija 2004 |
Priloga II, tabela 7 |
|
Letno stanje mednarodnih naložb |
2002 in 2003 |
konec septembra 2004 |
Priloga II, tabela 8 |
|
Geografska razčlenitev za instrumente ostalih naložb |
|
|
Člen 2(4), oddelek 2 Priloge III |
|
Četrtletna plačilna bilanca |
od prvega četrtletja 2004 do drugega četrtletja 2005 |
konec septembra 2005 |
Priloga II, tabela 7 |
|
Letno stanje mednarodnih naložb |
2003 in 2004 |
konec septembra 2005 |
Priloga II, tabela 8 |
|
Četrtletno stanje mednarodnih naložb |
od četrtega četrtletja 2003 do tretjega četrtletja 2004 |
konec decembra 2004 |
Člen 3(4) |
|
Naložbe v vrednostne papirje (po posameznih vrednostnih papirjih) |
|
|
|
|
Četrtletno stanje mednarodnih naložb |
stanje v četrtem četrtletju 2007 |
konec marca 2008 |
Člen 2(6) |
|
Letno stanje mednarodnih naložb |
2007 |
konec septembra 2008 |
Člen 2(6) |
|
Imetja naložb v vrednostne papirje v euroobmočju (intra), razčlenjena po sektorju izdajatelja |
|
|
Člen 2(3) |
|
Mesečna plačilna bilanca |
od januarja do aprila 2006 |
junij 2006 |
Priloga II, tabela 1 |
|
Četrtletna plačilna bilanca |
prvo četrtletje 2006 |
konec junija 2006 |
Priloga II, tabela 2 |
|
Četrtletno stanje mednarodnih naložb |
četrto četrtletje 2005 in prvo četrtletje 2006 |
konec junija 2006 |
Priloga II, tabeli 4-5 |
|
Letno stanje mednarodnih naložb |
2005 |
konec septembra 2006 |
Priloga II, tabeli 4-5 |
|
Dodatne razčlenitve tujih neposrednih naložb pri vrednotenju stanja lastniškega kapitala |
|
|
Priloga III, oddelek 1.3 |
|
Letno stanje mednarodnih naložb |
2004 in 2005 |
konec septembra 2006 |
Priloga II, tabela 5 in Priloga III, tabela 1 |
|
Razčlenitev posojila/vloge |
|
|
|
|
Mesečna plačilna bilanca |
januar in februar 2004 |
april 2004 |
Priloga II, Tabela 1 |
|
Četrtletna plačilna bilanca |
prvo četrtletje 2004 |
konec junija 2004 |
Priloga II, tabela 2 |
|
Četrtletno stanje mednarodnih naložb |
od Q4 2003 do Q3 2004 |
konec decembra 2004 |
Priloga II, tabela 4 |
|
Letno stanje mednarodnih naložb |
2003 |
konec septembra 2004 |
Priloga II, tabela 5 |
|
Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po valutah (v EUR/ne v EUR) |
|
|
Člen 3(6) |
|
Transakcije v prvih/zadnjih šestih mesecih leta |
julij–december 2004 |
konec junija 2005 |
Priloga II, tabela 6 |
|
Stanja ob koncu junija/koncu decembra |
2004 |
konec junija 2005 |
Priloga II, tabela 6 |
|
Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po valutah (EUR/USD/ostale valute) |
|
|
Člen 3(6) |
|
Transakcije v prvih/zadnjih šestih mesecih leta |
julij–december 2007 |
konec junija 2008 |
Priloga II, tabela 6 |
|
Stanja ob koncu junija/koncu decembra |
2007 |
konec junija 2008 |
Priloga II, tabela 6 |
|
„ekstra“ |
pomeni transakcije z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje in s tem povezani prihodek se nanaša na rezidenčnost izdajateljev) |
|
„intra“ |
pomeni transakcije med različnimi državami članicami euroobmočja |
|
„nacionalno“ |
pomeni čezmejne transakcije rezidentov sodelujočih držav članic (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje in neto stanjem računov izvedenih finančnih instrumentov). |
(2) Razčlenitev po sektorjih, ki temelji na (i) imetnikih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje zunaj euroobmočja (ekstra); in (ii) izdajateljih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje in obveznosti iz naslova naložb v vrednostne papirje v euroobmočju (intra).
|
„ekstra“ |
pomeni transakcije z rezidenti zunaj euroobmočja (za sredstva naložb v vrednostne papirje in s tem povezani prihodek se nanaša na rezidenčnost izdajateljev) |
|
„intra“ |
pomeni transakcije med različnimi državami članicami euroobmočja |
|
„nacionalno“ |
pomeni čezmejne transakcije rezidentov sodelujočih držav članic (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje in neto stanjem računov izvedenih finančnih instrumentov). |
(4) Razčlenitev po sektorjih, ki temelji na (i) imetnikih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje zunaj euroobmočja (ekstra); in (ii) izdajateljih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje in obveznosti iz naslova naložb v vrednostne papirje v euroobmočju (intra).
|
„ekstra“ |
pomeni stanja z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje se nanaša na rezidenčnost izdajateljev) |
|
„intra“ |
pomeni stanja med različnimi državami članicami euroobmočja |
|
„nacionalno“ |
pomeni čezmejna stanja rezidentov sodelujočih držav članic (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje in neto stanjem računov izvedenih finančnih instrumentov). |
(6) Razčlenitev po sektorjih, ki temelji na (i) imetnikih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje zunaj euroobmočja (ekstra); in (ii) izdajateljih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje in obveznosti iz naslova naložb v vrednostne papirje v euroobmočju (intra).
|
„ekstra“ |
pomeni stanja z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje se nanaša na rezidenčnost izdajateljev) |
|
„intra“ |
stanja med različnimi državami članicami euroobmočja |
|
„nacionalno“ |
pomeni čezmejna stanja rezidentov sodelujočih držav članic (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje in neto stanjem računov izvedenih finančnih instrumentov). |
(8) Razčlenitev po sektorjih, ki temelji na (i) imetnikih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje zunaj euroobmočja (ekstra); in (ii) izdajateljih v euroobmočju v primeru imetij naložb v vrednostne papirje in obveznosti iz naslova naložb v vrednostne papirje v euroobmočju (intra).
|
„ekstra“ |
pomeni transakcije/stanja z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje in s tem povezani prihodek se nanaša na rezidenčnost izdajateljev) |
|
„intra“ |
transakcije/stanja med različnimi državami članicami euroobmočja |
|
„nacionalno“ |
pomeni čezmejne transakcije/stanja rezidentov sodelujočih držav članic (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje in neto stanjem računov izvedenih finančnih instrumentov). |
(10) „Stopnja 3“ se nanaša na geografsko razčlenitev, kot je podrobno opredeljena v tabeli 9.
(11) „Stopnja 3“ se nanaša na geografsko razčlenitev, kot je podrobno opredeljena v tabeli 9.
(12) Glej sestavo v tabeli 12. Posamična razčlenitev se ne zahteva.
(13) Posamična razčlenitev se ne zahteva.
(14) Obvezno samo za finančni račun v plačilni bilanci, račune s tem povezanih prihodkov in stanje mednarodnih naložb. Tokovi tekočega računa (razen prihodkov) v razmerju do središč off-shore se lahko poročajo ločeno ali v kategoriji preostalih postavk. Glej sestavo v tabeli 11. Posamična razčlenitev se ne zahteva.
(15) Glej sestavo v tabeli 12. Posamična razčlenitev se ne zahteva.
(16) Izračunano kot preostalo (iz postavke skupnega nacionalnega prispevka k plačilni bilanci/stanju mednarodnih naložb euroobmočja izključuje zneske, ki ustrezajo zgoraj navedenim nasprotnim strankam).
(17) Na podlagi priročnika za plačilno bilanco Evropske komisije (Eurostat).
PRILOGA III
Koncepti in opredelitve za uporabo v statistiki plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter v predlogi za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti
Za pripravo smiselne agregatne zunanje statistike za euroobmočje so bili določeni koncepti in opredelitve na področju statistike plačilne bilance (prihodki, kapitalski in finančni račun) in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti. Ti koncepti in opredelitve temeljijo na tako imenovanem „Implementation Package“ (julij 1996) in dodatnih dokumentih, ki jih je potrdil Svet Evropske centralne banke (ECB). Za referenco pri oblikovanju teh konceptov in opredelitev so bili uporabljeni trenutno veljavni mednarodni standardi, kot sta peta izdaja Priročnika za plačilno bilanco (Balance of Payments Manual, v nadaljevanju: „priročnik“) Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ter predloga MDS in Banke za mednarodne poravnave za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (International Reserves and Foreign Currency Liquidity). Najpomembnejši usklajevalni predlogi so navedeni spodaj, v skladu z metodološkimi opombami ECB iz dokumenta „Balance of payments and international investment position of the euro area (including reserves)“, objavljenega na spletni strani: http://www.ecb.int. Dodatni napotki so na voljo v poglavjih 2 in 3 publikacije ECB „European Union balance of payments/international investment position statistical methods“ (v nadaljevanju: „B.o.p. Book“), ki se letno revidira in je na voljo na spletni strani in v tiskani obliki.
1. Koncepti in opredelitve izbranih postavk
1.1 Prihodek od kapitala (glej tudi oddelek 3.4 B.o.p. Book)
Prihodek od kapitala vključuje prihodek iz naslova lastništva rezidenta euroobmočja nad finančnimi imetji zunaj euroobmočja (krediti) in simetrično prihodek iz naslova lastništva rezidenta zunaj euroobmočja nad finančnimi imetji v euroobmočju (debeti). Če je mogoče izločiti kapitalske dobičke in izgube, se ti obravnavajo ločeno in se ne razvrščajo kot prihodek od kapitala, ampak kot spremembe v vrednosti naložb, ki so posledica sprememb tržnih cen.
Prihodek od kapitala vključuje prihodek od neposrednih naložb, naložb v vrednostne papirje in ostalih naložb ter rezervnih imetij Eurosistema. Neto tokovi, povezani z izvedenimi instrumenti v zvezi z obrestno mero, se v finančnem računu knjižijo pod postavko izvedeni finančni instrumenti. Reinvestirani dobički se knjižijo pod postavko „prihodek od neposrednih naložb“. Opredeljeni so kot delež neposrednega investitorja v celotnem konsolidiranem dobičku, ki ga zasluži podjetje, v katero se neposredno vlaga, v danem referenčnem obdobju (po plačilu davkov in obresti ter amortizaciji), zmanjšano za dividende, ki zapadejo v plačilo v referenčnem obdobju, četudi se te dividende nanašajo na dobiček iz preteklih obdobij.
Zahteve za mesečne in četrtletne podatke plačilne bilance so skoraj enake standardnim elementom MDS, kakor so opredeljeni v priročniku. Glavna razlika je, da ECB ne zahteva razčlenitve prihodka od lastniškega kapitala iz naslova neposrednih naložb na razdeljeni in nerazdeljeni dobiček.
Prihodki od obresti se knjižijo na podlagi obračunskega načela (to se ne zahteva za mesečne podatke). Dividende se knjižijo na dan, ko zapadejo v plačilo. Reinvestirani dobički morajo biti knjiženi v obdobju, v katerem se zaslužijo.
1.2 Kapitalski račun (glej tudi oddelek 3.6 B.o.p. Book)
Kapitalski račun zajema kapitalske transferje in pridobitev/odsvojitev neproizvedenih nefinančnih sredstev. Tekoči transferji morajo biti knjiženi v tekočem računu. Kapitalski transferji so sestavljeni iz (i) prenosa lastništva osnovnih sredstev; (ii) prenosa sredstev, ki so povezani ali pogojeni s pridobitvijo ali odsvojitvijo osnovnih sredstev; in (iii) odpisa obveznosti s strani upnikov, ne da bi v zameno prejeli nadomestilo. Kapitalski transferji so lahko v denarju ali v naravi (na primer odpust dolga). Razlika med tekočimi in kapitalskimi transferji je, v praksi, odvisna od uporabe transferjev v državi prejemnici. Pridobitev/odsvojitev neproizvedenih nefinančnih sredstev zajema pretežno neopredmetena sredstva, kot so patenti, najemi ali druge prenosljive pogodbe. Pod to postavko kapitalskega računa se knjiži le nakup/prodaja takih sredstev, ne pa njihova uporaba.
Medtem ko so standardni elementi kapitalskega računa MDS sestavljeni iz sektorske razčlenitve na postavke država in „ostali sektorji“ (z dodatno nadaljnjo razčlenitvijo), ECB pripravlja le okvirni kapitalski račun brez kakršne koli razčlenitve.
1.3 Neposredne naložbe (glej tudi oddelek 3.7 B.o.p. Book)
Neposredne naložbe so kategorija mednarodnih naložb, ki odraža namen rezidenta določenega gospodarstva, da pridobi trajen interes v podjetju, ki je rezident drugega gospodarstva. V skladu z mednarodnimi standardi (MDS) se uporablja „merilo 10-odstotnega lastništva“, da se ugotovi obstoj neposrednega naložbenega razmerja, t.j. trajnega interesa v primeru plačilne bilance/stanja mednarodnih naložb euroobmočja. Na podlagi tega merila lahko neposredno naložbeno razmerje obstaja med različnimi povezanimi podjetji, ne glede na to, ali povezava vključuje eno verigo ali več verig. To razmerje se lahko razširi na družbe, ki so v razmerju do podjetja, v katero se neposredno vlaga, hčerinske družbe, odvisne družbe teh hčerinskih družb in povezane družbe. Po izvršitvi neposredne naložbe se vsi nadaljnji finančni tokovi/imetja med oziroma v razmerju do povezanih subjektov knjižijo kot transakcije/imetja neposrednih naložb (1).
V skladu s standardi MDS in smernicami Eurostata/OECD se neposredna naložbena razmerja euroobmočja knjižijo z uporabo načela smeri naložbe, kar pomeni, da se finančne transakcije med neposrednim investitorjem, ki je rezident euroobmočja, in podjetji, v katere se neposredno vlaga, ki niso rezidenti euroobmočja, uvrščajo pod neposredne naložbe v tujini. Simetrično se finančne transakcije med rezidentskimi podjetji, v katere se neposredno vlaga, in neposrednimi vlagatelji, ki niso rezidenti euroobmočja, v plačilni bilanci euroobmočja uvrščajo pod postavko „neposredne naložbe v državi poročevalki“.
Elementi neposrednih naložb so lastniški kapital, reinvestirani dobički in „ostali kapital“, povezan z različnimi dolžniškimi posli med družbami. Lastniški kapital zajema lastniške deleže v podružnicah in vse deleže v hčerinskih in povezanih družbah. Reinvestirani dobički so protipostavka deleža prihodkov neposrednega vlagatelja, ki jih hčerinske ali povezane družbe niso razdelile kot dividende, in prihodkov podružnic, ki niso bili nakazani neposrednemu vlagatelju in so knjiženi pod postavko „prihodek od kapitala“. „Ostali kapital“ zajema vse finančne posle med povezanimi družbami (najemanje in posojanje sredstev) - vključno z dolžniškimi vrednostnimi papirji in krediti dobaviteljev (t.j. komercialnimi krediti) – med neposrednimi vlagatelji ter hčerinskimi družbami, podružnicami in povezanimi družbami.
Za vrednotenje stanja neposrednih naložb se na mednarodni ravni priporoča uporaba tržne vrednosti. Ta pristop se uporablja za vrednotenje stanja lastniškega kapitala v družbah, v katere se neposredno vlaga, ki kotirajo na borzi. Nasprotno se v primeru družb, v katere se neposredno vlaga, ki ne kotirajo na borzi, stanje lastniškega kapitala vrednoti na podlagi knjigovodske vrednosti, pri čemer se uporabi enotna opredelitev, ki jo sestavljajo naslednje računovodske postavke:
|
(i) |
vplačani kapital (brez lastnih deležev in vključno z vplačanim presežkom kapitala); |
|
(ii) |
vse vrste rezerv (vključno z investicijskimi subvencijami, če jih računovodske smernice štejejo za rezerve družbe); in |
|
(iii) |
nerazdeljeni dobiček po pokritju izgube (vključno z rezultati za tekoče leto). |
Knjigovodske vrednosti stanja lastniškega kapitala v družbah, v katere se neposredno vlaga, ki kotirajo na borzi, se zahtevajo tudi kot pojasnjevalne postavke na podlagi iste enotne opredelitve.
Delo skupne projektne skupine ECB in Komisije (Eurostat) za tuje neposredne naložbe je privedlo do nekaterih priporočil, usmerjenih v poenotenje metodologije in prakse v državah članicah. Tabela 1 povzema glavna priporočila.
1.4 Naložbe v vrednostne papirje (glej tudi oddelek 3.8 B.o.p. Book)
Račun naložb v vrednostne papirje euroobmočja vključuje (i) lastniške vrednostne papirje in (ii) dolžniške vrednostne papirje v obliki obveznic in zadolžnic ter instrumentov denarnega trga, razen če se uvrščajo med neposredne naložbe ali rezervna imetja. Naložbe v vrednostne papirje ne vključujejo izvedenih finančnih instrumentov, poslov začasne prodaje in posojanja vrednostnih papirjev.
Postavka „lastniški vrednostni papirji“ zajema vse instrumente, ki predstavljajo terjatve do preostale vrednosti korporativnih podjetij po poravnavi terjatev vseh upnikov. Imetništvo lastniškega kapitala je lahko v obliki deležev, delnic, prednostnih deležev ali delnic, potrdil o udeležbi ali podobnih dokumentov. Pod isto postavko spadajo tudi transakcije/imetja deležev institucij za kolektivne naložbe, kot so npr. investicijski skladi.
Obveznice in zadolžnice so vrednostni papirji z začetnim rokom zapadlosti, daljšim od enega leta, ki imetniku običajno dajejo (i) nepogojno pravico do fiksnega denarnega prihodka ali pogodbeno določenega spremenljivega denarnega prihodka (plačilo obresti ni odvisno od zaslužka dolžnika) in (ii) nepogojno pravico do fiksnega zneska iz naslova vračila glavnice na določen datum ali datume.
Za razliko od obveznic in zadolžnic so instrumenti denarnega trga vrednostni papirji z začetnim rokom zapadlosti eno leto ali manj. Imetniku v splošnem dajejo nepogojno pravico do prejema določenega fiksnega zneska denarja na določen datum. S temi instrumenti se navadno trguje, z diskontom, na organiziranem trgu; diskont je odvisen od obrestne mere in preostale dobe do zapadlosti.
Poročilu projektne skupine za sisteme zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje so sledile nacionalne študije izvedljivosti glede možnosti zbiranja podatkov po posameznih vrednostnih papirjih za euroobmočje. Te študije je izvedlo tedanjih 15 držav članic Evropske unije in so bile zaključene z dogovorom, da se po posameznih vrednostnih papirjih v euroobmočju zbira vsaj četrtletno stanje naložb v vrednostne papirje. Na podlagi tega dogovora so nastali štirje veljavni modeli za pripravo statistike o naložbah v vrednostne papirje, ki so predstavljeni v tabeli v Prilogi VI.
Za sektorsko razčlenitev neto obveznosti euroobmočja iz naložb v vrednostne papirje so zahteve glede podatkov o stanju mednarodnih naložb enake kot za tokove plačilne bilance.
Knjiženje transakcij pri naložbah v vrednostne papirje v plačilni bilanci euroobmočja se opravi, ko upniki ali dolžniki euroobmočja vnesejo terjatve ali obveznosti v svoje poslovne knjige. Transakcije se knjižijo na podlagi dejansko prejete ali plačane cene, zmanjšane za provizijo in stroške. V primeru vrednostnih papirjev s kuponi so tako vključene natečene obresti od zadnjega plačila obresti, v primeru vrednostnih papirjev z diskontom ob izdaji pa so vključene natečene obresti od datuma izdaje. Vključitev natečenih obresti se zahteva za finančne račune četrtletne plačilne bilance in stanje mednarodnih naložb; uporaba tega sistema se priporoča tudi za mesečno plačilno bilanco; take knjižbe v četrtletnem (in mesečnem) finančnem računu morajo imeti protipostavke v ustreznih računih prihodkov.
1.5 Izvedeni finančni instrumenti (glej tudi oddelek 3.9 B.o.p. Book)
Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, ki so povezani s specifičnim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom in prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s specifičnimi finančnimi tveganji. Transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti se obravnavajo kot ločene transakcije in ne kot sestavni deli vrednosti osnovnih transakcij, s katerimi so lahko povezane.
Transakcije in stanja opcij, terminskih pogodb, zamenjav, nestandariziranih terminskih pogodb na tujo valuto, kreditnih izvedenih instrumentov in vgrajenih izvedenih instrumentov se knjižijo v plačilni bilanci, mednarodnih rezervah in stanju mednarodnih naložb. Iz praktičnih razlogov se vgrajenih izvedenih instrumentov ne ločuje od osnovnega instrumenta, s katerim so povezani.
Neto tokovi, povezani z izvedenimi instrumenti v zvezi z obrestno mero, se v skladu z nedavnim mednarodnim sporazumom knjižijo kot izvedeni finančni instrumenti in ne kot prihodek od kapitala. Klasifikacija specifičnih instrumentov kreditnih izvedenih instrumentov se določi za vsak primer posebej.
Plačila začetnega kritja (initial margin) se štejejo za spremembe vlog in se morajo knjižiti, če se jih da izločiti, pod postavko „ostale naložbe“. Obravnava plačil gibljivega kritja (variation margin) je odvisna od oblike gibljivega kritja: plačila gibljivega kritja v obliki opcije se načeloma štejejo kot spremembe vlog in se morajo knjižiti, če se jih da izločiti, pod postavko „ostale naložbe“. Plačila gibljivega kritja v obliki terminske pogodbe se načeloma štejejo za transakcije z izvedenimi instrumenti in se morajo knjižiti pod postavko izvedeni finančni instrumenti.
V primeru opcij se knjiži polna premija (t.j. nakupna/prodajna cena opcij in vključena zaračunana storitev).
Vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov se mora opraviti na podlagi dnevne tržne cene.
Knjiženje transakcij z izvedenimi finančnimi instrumenti se opravi, ko upniki ali dolžniki euroobmočja vnesejo terjatve ali obveznosti v svoje poslovne knjige. Zaradi praktičnih problemov, ki jih povzroča razlikovanje tokov imetij in obveznosti pri nekaterih izvedenih instrumentih, se vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti v plačilni bilanci euroobmočja knjižijo na neto podlagi. Stanja imetij in obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov se v statistiki stanja mednarodnih naložb knjižijo na bruto podlagi, razen tistih izvedenih finančnih instrumentov, ki spadajo v kategorijo rezervnih imetij in se knjižijo na neto podlagi.
1.6 Ostale naložbe (glej tudi oddelek 3.10 B.o.p. Book)
Postavka „ostale naložbe“ je opredeljena kot preostala kategorija, ki vključuje vse finančne transakcije, ki niso zajete v kategorijah neposrednih naložb, naložb v vrednostne papirje, izvedenih finančnih instrumentov ali rezervnih imetij.
Postavka „ostale naložbe“ zajema komercialne kredite, posojila, gotovino in vloge ter ostala imetja/ostale obveznosti. Zajema tudi protipostavke za natečene prihodke od instrumentov, ki se uvrščajo pod postavko „ostale naložbe“.
Komercialni krediti so terjatve ali obveznosti, ki izhajajo iz kreditov, ki jih neposredno odobrijo dobavitelji oziroma kupci iz euroobmočja za transakcije z blagom in storitvami, ter predplačila za dejavnosti v teku (ali dejavnosti, ki se bodo šele začele), povezane s takimi transakcijami.
Posojila/gotovina in vloge zajemajo transakcije/imetja v naslednjih finančnih instrumentih: posojilih, t.j. finančnih imetjih, ki jih upnik (posojilodajalec) posodi neposredno dolžniku (posojilojemalcu) na podlagi dogovora, da posojilodajalec bodisi ne prejme nobenega vrednostnega papirja bodisi prejme neprenosljiv dokument ali instrument, repo poslih, gotovini in vlogah. Sem sodijo, med drugim, tudi posojila za financiranje trgovine, druga posojila in predujmi (vključno s hipotekami) ter finančni najemi. Razlikovanje med posojili in „gotovino“ in vlogami temelji na vrsti posojilojemalca. To pomeni, da mora biti na strani imetij denar, ki ga sektor imetnikov denarja v euroobmočju dodeli bankam, ki ne sodijo v euroobmočje, razvrščen kot „vloge“ in denar, ki ga sektor imetnikov denarja v euroobmočju dodeli nebančnim subjektom, ki ne sodijo v euroobmočje (t.j. institucionalne enote, ki niso banke), pa mora biti razvrščen kot „posojila“. Na strani obveznosti mora biti denar, ki ga prejmejo subjekti v euroobmočju, ki niso banke (t.j. subjekti, ki niso MFI), vedno razvrščen kot „posojila“. Sklepno ta razlika pomeni, da morajo biti vse transakcije, v katere so vključene MFI euroobmočja in tuje banke, razvrščene kot „vloge“.
Vsi repo posli, to so posli začasne prodaje vrednostnih papirjev, posli ponovne prodaje/nakupa ter posojanje vrednostnih papirjev (z izmenjavo gotovine kot zavarovanjem), se v plačilni bilanci/stanju mednarodnih naložb euroobmočja obravnavajo kot zavarovana posojila, ne pa kot dokončen nakup/prodaja vrednostnih papirjev, in se knjižijo pod postavko „ostale naložbe“ v okviru sektorja rezidenta euroobmočja, ki opravi posel. Ta obravnava, ki je tudi v skladu z računovodsko prakso bank in drugih finančnih družb, je namenjena boljšemu odražanju ekonomskih načel, na katerih slonijo ti finančni instrumenti.
Postavka „ostala imetja/ostale obveznosti“ zajema vse postavke razen komercialnih kreditov, posojil ter gotovine in vlog.
Sektor „Eurosistem“ v euroobmočju v postavki „ostale naložbe“ vključuje neto stanja Eurosistema pri nacionalnih centralnih bankah (NCB) nesodelujočih držav članic, povezane z delovanjem sistema TARGET. Ta stanja/računi znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), ki so denominirani v eurih, so podobni gibanjem nostro/vostro računov monetarnih finančnih institucij (MFI) in so tako poročani ECB na neto podlagi pod postavko „obveznosti“.
Načela „prenos lastništva“, „čas poravnave“ in „čas plačila“ so v skladu s standardi MDS.
V primerjavi s standardnimi elementi po priročniku je spremenjena predstavitev razčlenitve (t.j. sektor kot prva prioriteta). Ta sektorska razčlenitev pa je v skladu z razčlenitvijo po priročniku, ki daje prednost instrumentom. Za podatke mesečne bilance stanja se zahteva razlikovanje med kratkoročnimi in dolgoročnimi tokovi v sektorju MFI. Kakor pri predstavitvi po priročniku, se gotovina in vloge razlikujejo od posojil in drugih naložb.
1.7 Rezervna imetja (glej tudi oddelek 3.11 B.o.p. Book)
Rezervna imetja euroobmočja zajemajo rezervna imetja Eurosistema, t.j. rezervna imetja ECB in NCB.
Rezervna imetja morajo biti (i) pod učinkovitim nadzorom ustreznega denarnega organa Eurosistema ali NCB; in (ii) visoko likvidne in prometne terjatve do kreditno sposobnih subjektov, ki jih ima Eurosistem do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v valutah, različnih od eura, in tudi zlato, rezervne pozicije pri MDS ali posebne pravice črpanja (SDR).
Ta opredelitev izrecno izključuje, da bi se devizne terjatve do rezidentov euroobmočja in terjatve v eurih do rezidentov zunaj euroobmočja štele za rezervna imetja bodisi na nacionalni ravni bodisi na ravni euroobmočja. Prav tako v opredelitev rezervnih imetij za euroobmočje niso zajete devizna stanja centralne države in/ali državne zakladnice v skladu z institucionalnimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Rezervna imetja ECB so tista imetja, ki so združena v skladu s členom 30 Statuta ESCB in za katere se tako šteje, da so pod neposrednim in učinkovitim nadzorom ECB. Dokler ne pride do nadaljnjih prenosov lastništva, so rezervna imetja, ki jih imajo NCB, pod njihovim neposrednim in učinkovitim nadzorom in se obravnavajo kot rezervna imetja posamezne NCB.
Predstavitev transakcij mednarodnih rezerv Eurosistema prikazuje skupno vrednost mesečnih transakcij. Dodatne podrobnosti o transakcijah Eurosistema z zlatom, tujimi valutami, imetji SDR in rezervnimi pozicijami pri MDS so na voljo na četrtletni ravni, v skladu s standardnimi elementi po priročniku. Izvedeni finančni instrumenti so v skladu z nedavnimi priporočili MDS za to področje predstavljeni v posebni kategoriji.
Rezerve Eurosistema se pripravijo na bruto podlagi brez neto izravnave obveznosti, povezanih z rezervami (razen tistih rezervnih imetij, ki so vključena v podkategorijo „izvedeni finančni instrumenti“ in se knjižijo na neto podlagi).
Vrednotenje temelji na tržnih cenah, pri čemer se (i) za transakcije uporabljajo tržne cene, ki veljajo v času opravljanja transakcije; in (ii) za imetja pa zaključne srednje tržne cene na koncu ustreznega obdobja. Veljavni tržni menjalni tečaji v času izvajanja transakcije in zaključne srednje tržne cene na koncu ustreznega obdobja se uporabljajo za preračunavanje transakcij in imetij sredstev v tujih valutah v eure.
Prihodek od rezervnih imetij je treba nerazločno knjižiti pod postavko „ostale naložbe“ v računu prihodkov od kapitala, vključno s prihodki od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki so del rezerv, in sicer na podlagi obračunskega načela vsaj četrtletno.
Stališče, da bi likvidne rezerve lahko bile pomembnejši kazalnik sposobnosti države, da izpolnjuje svoje devizne obveznosti, kot pa bruto rezerve, prikazane v statistiki plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, se je razširilo in bilo sprejeto v „Special Data Dissemination Standard“ MDS. Za izračunavanje likvidnih rezerv morajo biti podatki o bruto rezervah dopolnjeni z informacijami o drugih deviznih imetjih in obveznostih, povezanih z rezervami. V skladu s tem se mesečni podatki o (bruto) rezervnih imetjih Eurosistema dopolnijo z informacijami o drugih deviznih imetjih ter pričakovanih in potencialnih kratkoročnih neto črpanjih bruto rezervnih imetij, razvrščenih glede na preostalo dobo do zapadlosti. Poleg tega se zahteva valutno razlikovanje med bruto rezervnimi imetji, denominiranimi v valutah SDR (v celoti), in rezervnimi imetji v drugih valutah (v celoti) s četrtletnim zamikom.
Glede posebnih postavk mora postavka imetij denarnega zlata ostati nespremenjena v vseh povratnih transakcijah z zlatom (zamenjavami zlata, repo poslih, posojilih in vlogah). Transakcije pri začasni prodaji vrednostnih papirjev v tuji valuti imajo za posledico zvišanje skupnega zneska rezervnih imetij NCB, ki si gotovino izposodi, ker vrednostni papirji, ki so predmet začasne prodaje, še naprej ostanejo v bilanci stanja; v primeru poslov začasnega nakupa denarni organ, ki gotovino posodi, ne zabeleži nobene spremembe skupnega zneska rezervnih imetij, če je nerezidentski partner drugi denarni organ ali finančna institucija, ker se taka terjatev do posojilojemalca potem šteje za rezervno imetje.
2. Metode uveljavitve za geografsko porazdelitev
Za pripravo geografsko razčlenjene statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb je bil uporabljen postopni pristop. Ta pristop je vključeval tri stopnje, ki so omogočile izpolnjevanje podatkovnih zahtev in so bile postopoma vse bolj zahtevne.
|
Stopnja 1 |
: |
Metoda pripravljanja podatkov na ravni euroobmočja: seštevek nacionalnih skupnih neto transakcij/stanj. |
|
Stopnja 2 |
: |
Metoda pripravljanja podatkov na ravni euroobmočja: ločen seštevek transakcij/stanj z nerezidenti za kredite in debete ali neto imetja in neto obveznosti (plačilna bilanca)/imetja in obveznosti (stanje mednarodnih naložb). Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločena identifikacija transakcij/stanj med rezidenti v in zunaj euroobmočja, kot je določena v Prilogi II (tabele 1, 2, 4 in 5). |
|
Stopnja 3 |
: |
Metoda pripravljanja podatkov na ravni euroobmočja in podatkovne zahteve na ravni NCB: podobno kakor pri stopnji 2, z dodano geografsko razčlenitvijo kreditnih transakcij/stanj zunaj euroobmočja. Stopnja 3 je potrebna samo za četrtletno statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, kot je določena v Prilogi II (tabeli 7 in 8). Podatkovne zahteve na ravni NCB: ločena identifikacija transakcij/stanj med rezidenti euroobmočja in rezidenti držav z dogovorjenega seznama držav/regij partnerjev, ki se nahaja v Prilogi II (tabele 9 do 12). |
3. Klasifikacija po institucionalnih sektorjih v agregatih euroobmočja (glej tudi oddelek 3.1.6 B.o.p. Book)
Sektorska razčlenitev agregatov euroobmočja zajema denarne organe, državo, MFI in ostale sektorje euroobmočja.
Denarni organi
Sektor „denarni organi“ statistike euroobmočja je sestavljen iz Eurosistema.
Država
Sektor „država“ v statistiki euroobmočja je v skladu z opredelitvijo navedenega sektorja v SNR 93 in ESR 95 ter zajema naslednje enote:
|
— |
centralna država, |
|
— |
federalna/regionalna država, |
|
— |
lokalna država, |
|
— |
skladi socialne varnosti. |
MFI brez denarnih organov
Ta sektor „MFI brez denarnih organov“ sovpada s sektorjem MFI za denarno in bančno statistiko (brez denarnih organov). Zajema:
|
(i) |
kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, t.j. družbe, ki se ukvarjajo s sprejemanjem vlog ali drugih vračljivih sredstev od občanov (vključno z iztržki, ki izhajajo iz prodaje bančnih obveznic občanom) in dodeljevanjem posojil za lastni račun; in |
|
(ii) |
vse druge rezidentske finančne institucije, ki se ukvarjajo s sprejemanjem vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, in za lastni račun (vsaj v gospodarskem smislu) dodeljujejo posojila in/ali izvršujejo naložbe v vrednostne papirje. |
Ostali sektorji
Kategorija „ostali sektorji“ v statistiki euroobmočja zajema različne institucionalne enote, predvsem:
|
(i) |
druge finančne institucije, ki niso vključene v opredelitev MFI, kot so institucije za kolektivne naložbe, ki se ne štejejo za sredstva denarnega trga, nepremičninske naložbene institucije, trgovci z vrednostnimi papirji, hipotekarne kreditne institucije, zavarovalne družbe, pokojninski skladi in pomožne finančne dejavnosti; in |
|
(ii) |
nefinančne institucije, kot so javna in zasebna nefinančna podjetja, nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, in gospodinjstva. |
Ne-MFI
Kategorija „sektorji ne-MFI“ v statistiki euroobmočja zajema sektorja (i) „država“ in (ii) „ostali sektorji“.
TABELA 1
Priporočila glede tujih neposrednih naložbenih transakcij, vključno s povezanim dohodkom, in stanj (2)
|
Prioriteta |
Ukrep |
||||||||
|
Kratkoročno |
|||||||||
|
Visoka |
|
||||||||
|
Nizka |
|
||||||||
|
Srednjeročno |
|||||||||
|
Visoka |
|
||||||||
|
Srednjeročno |
|||||||||
|
Srednja |
|
||||||||
|
Dolgoročno |
|||||||||
|
Visoka |
|
||||||||
(1) Izjeme se nanašajo na transakcije/stanja v izvedenih finančnih instrumentih med povezanimi družbami, za katere je bilo na ravni euroobmočja dogovorjeno knjiženje pod kategorijo „izvedeni finančni instrumenti“ in ne pod „neposredne naložbe/ostali kapital“.
(2) Po stanju ob koncu leta 2003.
(3) To priporočilo se ne nanaša na potrebo po pokrivanju posrednih razmerij, pač pa na metodologijo, ki jo je treba uporabiti. Glej tudi dolgoročen ukrep, ki se nanaša na pokrivanje posrednih tujih neposrednih naložbenih razmerij v praksi.
(4) To priporočilo se uporablja le za reinvestirane dobičke (tokove) in stanja lastniškega kapitala pri tujih neposrednih naložbah. Za boljše razumevanje popačenja, ki bi ga povzročilo vsako drugo merilo, glej poglavje 2 poročila projektne skupine za tuje neposredne naložbe.
(5) Izjema so prva ocena stanja mednarodnih naložb (ki jo je treba zagotoviti s T+9) in nepremičninske naložbe. Naslednje nedopustne prakse je treba opustiti: (i) prepustitev izbire kriterija vrednotenja poročevalskim enotam (knjigovodske ali tržne vrednosti); in (ii) uporaba metode stalne inventarizacije/akumulacije tokov plačilnih bilanc za pripravljanje podatkov o stanjih.
(6) Med prehodnim obdobjem, ki se določi dvostransko, bodo v dogovorjenih rokih sprejete tudi najboljše ocene glede novih zahtev.
(7) Države članice se pri razlikovanju med rednimi in izrednimi dobički in izgubami lahko osredotočijo na zmanjšano število družb (največje in/ali holdinge).
PRILOGA IV
Posredovanje podatkov evropski centralni banki
Nacionalne centralne banke (NCB) uporabljajo za elektronsko posredovanje statističnih podatkov, ki jih zahteva Evropska centralna banka (ECB), opremo, ki jo zagotavlja Evropski sistem centralnih bank (ESCB), ki temelji na telekomunikacijskem omrežju „ESCB-Net“. Pri vseh izmenjavah podatkov v okviru ESCB se uporablja enak konceptualni podatkovni model. Format statističnega sporočila za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij je „GESMES/TS“. Ta zahteva ne preprečuje uporabe drugih sredstev za posredovanje statističnih informacij ECB kot dogovorjenih rezervnih rešitev.
NCB upoštevajo spodaj navedena priporočila, da se zagotovi zadovoljivo delovanje funkcije posredovanja podatkov:
|
— |
Popolnost: NCB sporočajo vse zahtevane serijske ključe. Opustitev poročanja serijskih ključev ali poročanje serijskih ključev, ki niso uvrščeni na seznam, se bo štelo za nepopolno poročanje. Če manjka kak podatek, se to zabeleži z uporabo ustrezne oznake. Poleg tega je treba v primerih, ko so popravki narejeni le na posamezni podpostavki serijskih ključev, uporabiti pravila skladnosti za celotno plačilno bilanco. |
|
— |
Dogovor za označevanje predznaka: pri posredovanju podatkov ECB kakor tudi Evropski komisiji (Eurostat) upoštevajo NCB enotni dogovor označevanja za vse podatke, ki jih je treba poročati. Na podlagi tega dogovora za označevanje predznaka morajo biti krediti in debeti v tekočem in kapitalskem računu sporočeni s predznakom plus, medtem ko je treba neto stanja izračunavati in sporočati kot kredite minus debete. V finančnem računu je treba zmanjšanja neto imetij/povečanja neto obveznosti sporočati s predznakom plus, medtem ko je treba povečanja neto imetij/zmanjšanja neto obveznosti sporočati s predznakom minus. Neto stanja je treba izračunati in sporočati kot neto spremembe v imetjih plus neto spremembe v obveznostih. Pri posredovanju podatkov o stanju mednarodnih naložb je treba neto stanja izračunati in sporočati kot stanja imetij minus stanja obveznosti. |
|
— |
Računovodska istovetnost podatkov: pravila skladnosti, ki so bila razdeljena in so na voljo na zahtevo, morajo NCB uveljaviti, preden se podatki posredujejo ECB. |
Kadar koli pride do popravkov, lahko NCB pošljejo ECB posodobljen sklop podatkov. Vse popravke je treba posredovati na naslednji način:
|
— |
popravki mesečnih podatkov o plačilni bilanci se dajo na voljo ob predložitvi (i) podatkov za naslednji mesec; (ii) ustreznih četrtletnih podatkov; in (iii) ustreznih popravljenih četrtletnih podatkov, |
|
— |
popravki četrtletnih podatkov o plačilni bilanci se dajo na voljo ob predložitvi podatkov za naslednje četrtletje, |
|
— |
popravki četrtletnih podatkov o stanju mednarodnih naložb se dajo na voljo ob predložitvi podatkov za naslednje četrtletje, |
|
— |
popravki letnih podatkov o stanju mednarodnih naložb se dajo na voljo ob predložitvi podatkov za naslednja leta, |
NCB dajo popravke mesečnih ali četrtletnih podatkov o plačilni bilanci, ki se nanašajo na cela leta, na voljo ECB konec marca in konec septembra; slednje skupaj s predložitvijo letnih podatkov o stanju mednarodnih naložb.
NCB dajo popravke četrtletnih podatkov o stanju mednarodnih naložb, ki se nanašajo na cela leta, na voljo ECB konec septembra, skupaj s predložitvijo letnih podatkov o stanju mednarodnih naložb. Podatki za predlogo za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti se lahko tekoče popravljajo, kadar je to primerno. Vendar pa je treba zagotoviti skladnost med stanji ob koncu obdobja in ustreznimi postavkami pri prispevkih (četrtletnih in letnih) k stanju mednarodnih naložb euroobmočja.
PRILOGA V
Spremljanje metod pripravljanja statističnih podatkov
Evropska centralna banka (ECB) spremlja metode pripravljanja statističnih podatkov, ki se uporabljajo za poročanje statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, ter koncepte in opredelitve, ki jih redno uporabljajo sodelujoče države članice. Spremljanje se bo izvajalo v zvezi s sprotnim posodabljanjem publikacije ECB European Union balance of payments/international investment position statistical methods (v nadaljevanju: „BoP Book“). Cilj BoP Book je poleg spremljanja tudi obveščanje pripravljavcev plačilne bilance euroobmočja o dogajanju v drugih državah članicah euroobmočja.
BoP Book vsebuje informacije o strukturi statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb za vse države članice. Podrobno so opisane metode pripravljanja podatkov, uporabljeni koncepti in opredelitve ter informacije o odmikih od dogovorjenih opredelitev za statistiko plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb v državah članicah.
BoP Book se letno posodablja v tesnem sodelovanju z državami članicami.
PRILOGA VI
Zbiranje podatkov na področju naložb v vrednostne papirje
Zaradi težav, povezanih s pripravljanjem statistike naložb v vrednostne papirje, je bilo treba opredeliti skupne pristope za zbiranje teh informacij v euroobmočju.
Kot je razloženo v oddelku 1.4 Priloge IV, so bile izvedene nacionalne študije izvedljivosti glede možnosti zbiranja podatkov po posameznih vrednostnih papirjih v euroobmočju. Te študije so se zaključile z naslednjim dogovorom: do konca marca 2008 bodo države članice euroobmočja zbirale vsaj četrtletne podatke o stanju imetij in obveznosti iz naložb v vrednostne papirje po posameznih vrednostnih papirjih. Do takrat bodo nekatere države članice lahko posredovale le najboljše ocene za nekatere posebne razčlenitve naložb v vrednostne papirje, predvsem za razčlenitev po sektorju izdajatelja ali valuti/državi izdaje.
Dostopnost delujoče Centralizirane baze vrednostnih papirjev (Centralised Securities Database – CSDB) se šteje za bistveni predpogoj začetka delovanja novih sistemov za zbiranje podatkov. Če torej dokument „Project Closure Document“ za fazo 1 projekta CSDB ne bo predložen Svetu ECB preko Odbora za statistiko Evropskega sistema centralnih bank do konca marca 2005, se bo ta rok podaljšal za čas trajanja zamude s predložitvijo.
Ciljni obseg zajetja podatkov je opredeljen na naslednji način: stanje vrednostnih papirjev, ki se poroča nacionalnemu pripravljavcu na agregatni osnovi, t.j. brez uporabe standardnih oznak (ISIN ali podobne), ne sme presegati 15 % skupnega stanja imetij ali obveznosti iz naložb v vrednostne papirje. Ta prag se mora uporabiti kot vodilo pri ocenjevanju obsega zajetja podatkov v sistemih držav članic. CSDB mora v zadostnem obsegu pokrivati podatke o vrednostnih papirjih iz naložb v vrednostne papirje po vsem svetu, da zagotovi pripravljanje statistike na podlagi podatkov po posameznih vrednostnih papirjih.
Stanja imetij in obveznosti iz naložb v vrednostne papirje v okviru stanja mednarodnih naložb se pripravijo izključno iz podatkov o stanjih.
Od marca 2008 (začenši s podatki o transakcijah iz januarja 2008 in stanjih konec leta 2007) se sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje euroobmočja prilagodijo enemu od modelov v naslednji tabeli:
Veljavni modeli zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje
|
— |
·Mesečna stanja [s-b-s] + mesečni tokovi [s-b-s] |
|
— |
Četrtletna stanja [s-b-s] + mesečni tokovi [s-b-s] |
|
— |
Mesečna stanja [s-b-s] + izpeljani mesečni tokovi [s-b-s] |
|
— |
Četrtletna stanja [s-b-s] + mesečni tokovi [ag.] |
|
|
„s-b-s“ = security-by-security data collection (zbiranje podatkov po posameznih vrednostnih papirjih) |
|
|
„izpeljani tokovi“ = razlika v stanjih (očiščena tečajnih sprememb, cenovnih in drugih ugotovljenih sprememb stanja) |