EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009R0024

Uredba (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (ECB/2008/30)

OJ L 15, 20.1.2009, p. 1–13 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 008 P. 266 - 278

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2014; razveljavil 32013R1075

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/24/oj

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 15/1


UREDBA (ES) št. 24/2009 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 19. decembra 2008

o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja

(ECB/2008/30)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: „Statut ESCB“) ter zlasti njegovega člena 5,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS), del referenčne poročevalske populacije za namene izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da posebne razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(2)

Namen podatkov o DPFS je, da se ECB zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja DPFS v sodelujočih državah članicah, ki se štejejo za eno gospodarsko ozemlje.

(3)

Glede na tesne povezave med dejavnostmi listinjenja, ki jih opravljajo DPFS in denarne finančne institucije (MFI), se zahteva usklajeno, dopolnjujoče in integrirano poročanje MFI in DPFS. Zato je treba statistične informacije, ki se zagotavljajo v skladu s to uredbo, obravnavati skupaj z zahtevami po podatkih za MFI o olistinjenih posojilih, kot so določene v Uredbi (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32) (2).

(4)

Cilj pristopa integriranega poročanja DPFS in MFI ter odstopanj, predvidenih v tej uredbi, je čim bolj zmanjšati breme poročanja za poročevalske enote in izogniti se prekrivanju v poročanju statističnih informacij s strani DPFS in MFI.

(5)

NCB bi morale imeti pravico, da izvzamejo DPFS iz obveznosti poročanja, ki bi povzročilo nerazumno visoke stroške v primerjavi z njihovo koristnostjo za statistiko.

(6)

Čeprav uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta ESCB, ne podeljujejo pravic in ne nalagajo obveznosti nesodelujočim državam članicam, se člen 5 Statuta ESCB uporablja za vse države članice, ne glede na to, ali so sprejele euro. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 jasno določa, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih nesodelujoče države članice štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo sodelujoče države članice.

(7)

Za DPFS bo veljal sistem sankcij ECB, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 2533/98 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

1.

„DPFS“ pomeni podjetje, ki je ustanovljeno po nacionalnem pravu ali pravu Skupnosti na podlagi ene od naslednjih možnosti:

(i)

po pogodbenem pravu kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje;

(ii)

po zakonodaji o skladih;

(iii)

po pravu družb kot delniška družba;

(iv)

po katerem koli drugem podobnem mehanizmu

in katerega glavna dejavnost izpolnjuje obe naslednji merili:

(a)

namerava izvajati ali izvaja eno ali več transakcij listinjenja in je ločeno od tveganja stečaja ali katere koli druge napake originatorja;

(b)

izdaja ali namerava izdajati vrednostne papirje, enote skladov za listinjenje, druge dolžniške instrumente in/ali izvedene finančne instrumente in/ali ima v pravni ali ekonomski lasti ali sme imeti v lasti sredstva, ki so podlaga za izdajo vrednostnih papirjev, enot skladov za listinjenje, drugih dolžniških instrumentov in/ali izvedenih finančnih instrumentov, ki se ponudijo za prodajo javnosti ali se prodajo na podlagi prodaje zaprtemu krogu vlagateljev.

Pod opredelitev DPFS ne spadajo:

MFI v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke (ECB/2008/32),

investicijski skladi v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (3);

2.

„listinjenje“ pomeni transakcijo ali sistem, pri katerem se sredstva ali paket sredstev prenesejo na subjekt, ki je ločen od originatorja in je ustanovljen ali služi za namene listinjenja, in/ali se kreditno tveganje v zvezi s sredstvi ali paketom sredstev ali delom le-teh prenese na vlagatelje v vrednostne papirje, enote skladov za listinjenje, druge dolžniške instrumente in/ali izvedene finančne instrumente, ki jih izda subjekt, ločen od originatorja in ustanovljen ali služi za namene listinjenja, in:

(a)

se prenos v primeru prenosa kreditnega tveganja opravi z:

ekonomskim prenosom listinjenih sredstev na subjekt, ki je ločen od originatorja in je ustanovljen ali služi za namene listinjenja. To se izvrši s prenosom lastništva listinjenih sredstev od originatorja ali prek podudeležbe; ali

uporabo kreditnih izvedenih finančnih instrumentov, jamstev ali katerih koli podobnih mehanizmov;

in

(b)

kadar takšni izdani vrednostni papirji, enote skladov za listinjenje, dolžniški instrumenti in/ali izvedeni finančni instrumenti, ne predstavljajo originatorjevih plačilnih obveznosti;

3.

„originator“ pomeni subjekt, ki prenese sredstva, paket sredstev in/ali kreditno tveganje v zvezi s sredstvom ali paketom sredstev na strukturo listinjenja;

4.

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je sprejela euro;

5.

„nesodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki ni sprejela eura;

6.

„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

7.

„rezident“ pomeni rezidenta v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Če pravni subjekt nima fizične dimenzije, se njegova rezidenčnost za potrebe te uredbe določi po gospodarskem ozemlju, po katerega pravu je subjekt inkorporiran. Če subjekt ni inkorporiran, se za merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

8.

„MFI“ pomeni denarno finančno institucijo v smislu člena 1 Uredbe (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32);

9.

„zadevna NCB“ pomeni NCB sodelujoče države članice, katere rezident je DPFS;

10.

„začetek opravljanja dejavnosti“ pomeni kakršno koli dejavnost v zvezi z listinjenjem, vključno s pripravljalnimi ukrepi, razen zgolj ustanovitve subjekta, za katerega se ne pričakuje, da bo v naslednjih šestih mesecih začel z listinjenjem. Kakršna koli dejavnost DFPS, ki se opravi po tem, ko se listinjenje lahko predvidi, pomeni začetek opravljanja dejavnosti.

Člen 2

Poročevalska populacija

1.   DPFS, ki so rezidenti ozemlja sodelujoče države članice, tvorijo referenčno poročevalsko populacijo. Za referenčno poročevalsko populacijo velja obveznost, določena v členu 3(2).

2.   Referenčna poročevalska populacija razen tistih DPFS, ki so bile popolnoma oproščene po členu 5(1)(c), tvori dejansko poročevalsko populacijo. Za dejansko poročevalsko populacijo veljajo obveznosti poročanja, določene v členu 4, ob upoštevanju odstopanj, določenih v členu 5. Del dejanske poročevalske populacije tvorijo tudi DPFS, ki morajo poročati svoje letne računovodske izkaze po členu 5(3) ali za katere veljajo obveznosti priložnostnega poročanja po členu 5(5).

3.   Če DPFS po svoji nacionalni zakonodaji ni pravna oseba, so za poročanje informacij, ki se zahtevajo po tej uredbi, odgovorne osebe, ki so pravno upravičene zastopati DPFS, v primeru odsotnosti formaliziranega zastopanja pa osebe, ki so po veljavni nacionalni zakonodaji odgovorne za ravnanje DPFS.

Člen 3

Seznam DPFS za statistične namene

1.   Izvršilni odbor ECB za statistične namene vzpostavi in vodi seznam DPFS, ki tvorijo referenčno poročevalsko populacijo. DPFS predložijo NCB podatke, ki jih le-te zahtevajo v skladu s Smernico ECB/2008/31 z dne 19. decembra 2008 o spremembah Smernice ECB/2007/9 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano) (4). NCB in ECB omogočijo, da so seznam in njegove posodobitve dostopni v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevnih poročevalskih enot, v papirni obliki.

2.   DPFS obvesti zadevno NCB o svojem obstoju v enem tednu od datuma, ko je DPFS začela z opravljanjem dejavnosti, ne glede na to, ali pričakuje, da bodo zanjo veljale redne obveznosti poročanja po tej uredbi.

3.   Če je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 1, napačna, ECB ne naloži sankcij nobenemu subjektu, ki ni pravilno izpolnil njenih zahtev za poročanje, kolikor je bila zahteva iz odstavka 2 izpolnjena in se je subjekt na napačen seznam zanašal v dobri veri.

Člen 4

Zahteve in pravila poročanja za četrtletno statistično poročanje

1.   Dejanska poročevalska populacija četrtletno zagotovi zadevni NCB podatke o neporavnanih zneskih ob koncu četrtletja, finančnih transakcijah ter odpisih/delnih odpisih sredstev in obveznosti DPFS, v skladu s prilogama I in II.

2.   NCB lahko zbirajo statistične informacije o vrednostnih papirjih, ki jih izdajo in imajo DPFS, kot jih zahteva odstavek 1, po posameznih vrednostnih papirjih, kolikor se lahko podatki iz odstavka 1 ugotovijo v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi ΙΙ.

3.   Brez poseganja v pravila poročanja, določena v Prilogi ΙΙ, se vsa sredstva in obveznosti DPFS poročajo po tej uredbi v skladu s pravili poročanja, ki so določena v zadevni nacionalni zakonodaji, s katero se je prenesla Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5). Računovodska pravila v zadevni nacionalni zakonodaji, ki je prenesla Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (6), se uporabijo za DPFS, ki ne sodijo v področje uporabe nacionalne zakonodaje, s katero se je prenesla Direktiva 86/635/EGS. Za DPFS, ki ne spadajo v področje uporabe nacionalne zakonodaje, s katero sta se prenesli ti direktivi, se uporabljajo drugi zadevni nacionalni ali mednarodni računovodski standardi ali prakse.

4.   Kadar se po odstavku 3 zahteva, da se instrumenti poročajo po vrednosti, ki se določi na podlagi dnevne tržne cene, lahko NCB oprostijo DPFS poročanja teh instrumentov na podlagi dnevne tržne cene, če bi bili stroški, ki bi s tem nastali DPFS, nerazumno visoki. V tem primeru DPFS opravi vrednotenje, kot se uporablja za namene poročil za vlagatelje.

5.   Namesto tega lahko NCB dovolijo poročevalskim enotam, da, kadar se v skladu z nacionalnimi tržnimi praksami dostopni podatki nanašajo na kateri koli datum znotraj četrtletja, poročajo te četrtletne podatke, če so podatki primerljivi in če so upoštevane pomembnejše transakcije, do katerih je prišlo med tem datumom in koncem četrtletja.

6.   DPFS lahko po dogovoru z zadevno NCB namesto odpisov/delnih odpisov, navedenih v odstavku 1, zagotovijo druge informacije, ki NCB omogočajo, da iz njih izpelje podatke o odpisih/delnih odpisih.

Člen 5

Odstopanja

1.   NCB lahko odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje, določenih v členu 4, kot sledi.

(a)

NCB lahko DPFS odobrijo odstopanja od poročanja podatkov o posojilih, pri katerih so originatorji MFI euroobmočja in ki so razčlenjena po zapadlosti, sektorju in rezidenčnosti dolžnikov ter pri katerih MFI še naprej servisirajo listinjena posojila v smislu Uredbe (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke (ECB/2008/32). Poročanje teh podatkov določa Uredba (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32).

(b)

NCB lahko DPFS oprostijo vseh obveznosti poročanja, določenih v Prilogi I, razen obveznosti četrtletnega poročanja podatkov o neporavnanih zneskih o sredstvih skupaj ob koncu četrtletja, pod pogojem, da DPFS, ki prispevajo v četrtletna agregirana sredstva/obveznosti, predstavljajo najmanj 95 % vseh sredstev DPFS v smislu neporavnanih zneskov v vsaki sodelujoči državi članici. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od vsakokratnega začetka koledarskega leta.

(c)

Kolikor se lahko podatki, navedeni v členu 4, glede na minimalne statistične standarde, določene v Prilogi III, izpeljejo iz drugih statističnih, javnih ali nadzornih virov podatkov in brez poseganja v pododstavka (a) in (b), lahko NCB po posvetovanju z ECB poročevalske enote popolnoma ali delno oprostijo zahtev za poročanje, ki so določene v Prilogi I k tej uredbi.

2.   DPFS se lahko ob predhodnem soglasju zadevne NCB odločijo, da ne bodo izkoristile odstopanj, navedenih v odstavku 1, in bodo namesto tega izpolnile vse zahteve za poročanje, določene v členu 4.

3.   DPFS, za katere velja odstopanje v smislu odstavka 1(c), poročajo zadevni NCB svoje letne računovodske izkaze, če ti niso dostopni iz javnih virov, v šestih mesecih po koncu referenčnega obdobja ali v najkrajšem času po tem v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravnimi praksami v državi članici, katere rezident je DPFS. Zadevna NCB obvesti tiste DPFS, za katere velja ta zahteva za poročanje.

4.   Zadevna NCB prekliče odstopanje iz odstavka 1(c), če podatki statističnih standardov, primerljivih s tistimi, ki so določeni v tej uredbi, zadevni NCB niso bili pravočasno dani na voljo v treh zaporednih obdobjih poročanja, neodvisno od kakršne koli napake, ki jo je mogoče pripisati udeleženi DPFS. DPFS začnejo poročati podatke, kot je določeno v členu 4, najpozneje tri mesece po datumu, ko je zadevna NCB obvestila poročevalske enote o preklicu odstopanja.

5.   Brez poseganja v odstavek 3 lahko NCB, za izpolnitev zahtev iz te uredbe, na DPFS, ki so jim bila odobrena odstopanja v smislu odstavka 1(c), naslovijo zahteve za priložnostno poročanje. DPFS morajo informacije, ki se zahtevajo priložnostno, poročati v 15 delovnih dneh po dani zahtevi zadevne NCB.

Člen 6

Roki

NCB predložijo ECB podatke o agregiranih četrtletnih sredstvih in obveznostih, ki zajemajo stanja DPFS v vsaki sodelujoči državi članici, do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo. NCB določijo roke, v katerih morajo od poročevalskih enot prejeti podatke.

Člen 7

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1.   DPFS morajo zahteve za poročanje, ki veljajo zanje, izpolniti v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi III.

2.   NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi značilnostmi. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje vsebinske skladnosti ter izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost in popravke, kot je določeno v Prilogi III.

Člen 8

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja oziroma zbiranja informacij, ki jih morajo po tej uredbi zagotoviti poročevalske enote, brez poseganja v pravico ECB, da to pravico izvaja sama. NCB izvajajo to pravico zlasti v primeru, če institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi III.

Člen 9

Prvo poročanje

1.   DPFS, ki je začela opravljati dejavnosti do vključno 24. marca 2009, mora obvestiti zadevno NCB o svojem obstoju do konca marca 2009, ne glede na to, ali pričakuje, da bo zanjo veljalo redno poročanje po tej uredbi.

2.   DPFS, ki je začela opravljati dejavnost po 24. marcu 2009, mora obvestiti zadevno NCB o svojem obstoju v skladu s členom 3(2).

3.   Prvo poročanje v skladu z zahtevami za statistično poročanje, ki za DPFS veljajo skladno s členoma 4 in 5, se začne s četrtletnimi podatki za december 2009. Pri prvem poročanju se poročajo samo neporavnani zneski.

4.   DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost po 31. decembru 2009, morajo pri prvem poročanju poročati četrtletne podatke za nazaj vse od izvirne transakcije listinjenja.

5.   DPFS, ki začnejo opravljati dejavnost po sprejetju eura v njihovi državi članici, do katerega pride po 31. decembru 2009, morajo pri prvem poročanju poročati četrtletne podatke za nazaj vse od izvirne transakcije listinjenja.

Člen 10

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 19. decembra 2008

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2)  Glej stran 14 tega Uradnega lista.

(3)  UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(4)  Še ni objavljena v Uradnem listu.

(5)  UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

(6)  UL L 222, 14.8.1978, str. 11.


PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

Tabela 1

Neporavnani zneski in transakcije

 

A.

Domači

B.

Druge sodelujoče države članice

C.

Ostali svet

D.

Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI – Skupaj

Skupaj

MFI

Ne-MFI – Skupaj

 

Država (S.13)

 

Drugi rezidenti

 

Država (S.13)

 

Drugi rezidenti

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15)

Skupaj

Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124)

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Nefinančne družbe (S.11)

Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15)

 

Od tega DPFS

 

Od tega DPFS

SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

1

Vloge in terjatve iz posojil

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2

Olistinjena posojila

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2a

MFI iz euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 5 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2b

Država euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2c

DFP (1) in ZDPS (2) iz euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2d

NFD (3) iz euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2e

Originator zunaj euroobmočja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

3

Vrednostni papirji razen delnic  (4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4

Druga olistinjena sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4a

od tega država euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

4b

od tega NFD iz euroobmočja kot originator

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

5

Delnice in drugi lastniški kapital

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

6

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

7

Osnovna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

8

Preostala sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

9

Prejeta posojila in vloge

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

10

Izdani dolžniški vrednostni papirji  (4)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

do 1 leta

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 1 letom in do 2 let

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nad 2 letoma

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

11

Kapital in rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

12

Izvedeni finančni instrumenti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

13

Preostale obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Tabela 2

Odpisi/delni odpisi

 

D.

Skupaj

 

 

SREDSTVA

 

2

Olistinjena posojila

 


(1)  Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov.

(2)  Zavarovalne družbe in pokojninski skladi.

(3)  Nefinančne družbe.

(4)  NCB se lahko v skladu s členom 4(2) odločijo, da bodo zbirale te postavke po posameznih vrednostnih papirjih.


PRILOGA II

OPREDELITEV POJMOV

DEL 1

Opredelitev kategorij instrumentov

Ta tabela zagotavlja podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso zaključeni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (v nadaljevanju: ESR 95).

Vsa finančna sredstva in obveznosti se morajo poročati v bruto zneskih, tj. finančna sredstva se ne smejo poročati neto brez finančnih obveznosti.

Tabela A

Opredelitve kategorij instrumentov sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.

Vloge in terjatve iz posojil

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija sredstva, ki jih družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja (DPFS), posodijo posojilojemalcem in ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen.

Ta kategorija vključuje naslednje postavke:

vloge pri denarnih finančnih institucijah (MFI),

posojila, odobrena DPFS,

terjatve na podlagi povratnih repo poslov ali izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju. Protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupile DPFS, ali izposojanje vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju (glej kategorijo 9).

Ta postavka vključuje tudi imetja bankovcev in kovancev v eurih in tujih valutah v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.

Olistinjena posojila

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija sredstva, ki so posojena posojilojemalcem in ki jih poročevalske enote pridobijo od originatorja. Ta sredstva niso evidentirana v dokumentih ali pa so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen.

Vključuje tudi:

finančni leasing, odobren tretjim osebam: finančni leasing je pogodba, s katero pravni lastnik trajnega blaga (v nadaljevanju: leasingodajalec) posodi ta sredstva tretji osebi (v nadaljevanju: leasingojemalec) za večji del, če že ne za celotno ekonomsko življenjsko dobo teh sredstev, v zameno za obroke, ki pokrijejo stroške blaga, povečane za znesek pripisanih obresti. Za leasingojemalca se domneva, da dejansko prejme vse koristi, ki izhajajo iz uporabe tega blaga, ter da nosi vse stroške in tveganja, ki so povezani z lastništvom. Za statistične namene se finančni leasingi obravnavajo kot posojila, ki jih leasingodajalec da leasingojemalcu, kar slednjemu omogoči nakup trajnega blaga. Finančne leasinge, ki jih odobri originator v vlogi leasingodajalca, je treba beležiti pod postavko sredstev „olistinjena posojila“. Sredstva (trajno blago), ki so posojena leasingojemalcu, se ne smejo beležiti,

slaba posojila, ki še niso bili vrnjena ali odpisana: za slaba posojila štejejo posojila, katerih vračilo je zapadlo ali je kako drugače moteno,

imetja netržnih vrednostnih papirjev: imetja vrednostnih papirjev razen delnic in drugega lastniškega kapitala, ki niso tržni ter z njimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih; glej tudi „posojila, s katerimi se trguje“,

posojila, s katerimi se trguje: posojila, ki so dejansko postala tržna, je treba razvrstiti v postavko sredstev „olistinjena posojila“, pod pogojem, da so še naprej evidentirana z enim samim dokumentom in se z njimi praviloma trguje samo priložnostno,

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi le po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom, npr. vloge/posojila, poravnane, kar jim daje nekatere lastnosti „delnic in drugega lastniškega kapitala“. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti glede na naravo finančnega instrumenta, tj. bodisi med „olistinjena posojila“ bodisi med „vrednostne papirje razen delnic“ glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo DPFS, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, je treba ta znesek razvrstiti v postavko „vrednostni papirji razen delnic“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz vrednostnih papirjev, in ne kot posojila.

Olistinjena posojila se morajo poročati v skladu z naslednjimi pravili:

za posojila nefinančnim družbam, pri katerih so originatorji MFI iz euroobmočja se zahteva razčlenitev po zapadlosti. To pomeni zapadlost ob odobritvi posojila, tj. prvotno zapadlost, in se nanaša na določeno obdobje, v katerem je treba posojilo odplačati,

posojila se morajo poročati po nominalni vrednosti, četudi so bila od originatorja kupljena po drugačni ceni. Protipostavka razlike med nominalno vrednostjo in nakupno ceno mora biti vključena med „preostale obveznosti“.

Ta postavka vključuje olistinjena posojila ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje posojil v bilanci stanja poročevalske enote.

3.

Vrednostni papirji razen delnic

Imetja vrednostnih papirjev razen „delnic in drugega lastniškega kapitala“, ki so tržni in se z njimi običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu in ki ne dajejo imetniku lastniških pravic nad institucijo izdajateljico

Ta postavka vključuje:

imetja vrednostnih papirjev, ne glede na to, ali so evidentirana v dokumentih, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika in jih ni treba zabeležiti v bilanco stanja začasnega pridobitelja, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to (glej tudi kategorijo 9). Kadar začasni pridobitelj proda vrednostne papirje, ki jih je prejel, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev

Za imetja vrednostnih papirjev razen delnic se zahteva razčlenitev po zapadlosti. To pomeni zapadlost ob izdaji, tj. prvotno zapadlost, in se nanaša na določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti

Ta postavka vključuje olistinjene vrednostne papirje razen delnic ne glede na to, ali prevladujoča računovodska praksa zahteva pripoznanje vrednostnih papirjev v bilanci stanja poročevalske enote

4.

Druga olistinjena sredstva

Ta postavka vključuje olistinjena sredstva, ki niso vključena v kategoriji 2 in 3, kot so davčni krediti ali komercialni krediti, ne glede na to, ali veljavna računovodska praksa zahteva pripoznanje teh sredstev v bilanci stanja poročevalske enote

5.

Delnice in drugi lastniški kapital

Imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji dajejo imetnikom v splošnem pravico do udeležbe v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji

6.

Izvedeni finančni instrumenti

Pod to postavko se morajo poročati vsi naslednji izvedenih finančnih instrumenti:

opcije,

nakupni boni,

terminske pogodbe,

zamenjave, zlasti kreditne zamenjave.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne smejo beležiti

Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se skladno z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja

7.

Osnovna sredstva

Ta postavka vključuje investicije v opredmetena osnovna sredstva, npr. stanovanjske zgradbe, druge zgradbe in objekte ter nestanovanjske zgradbe.

8.

Preostala sredstva

To je rezidualna postavka na strani sredstev bilance stanja in je opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena drugje“. Ta postavka lahko vključuje:

natečene aktivne obresti na vloge in posojila,

natečene obresti na vrednostne papirje razen delnic,

natečene najemnine za osnovna sredstva,

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DPFS.

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

9.

Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih DPFS dolgujejo upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. Ta postavka obsega:

posojila: posojila, odobrena DPFS, ki poročajo, ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom, tudi če je ta postal tržen,

netržni dolžniški instrumenti, ki jih izdajo DPFS: instrumenti so lahko „netržni“ zaradi omejitev prenosa pravnega lastništva nad instrumentom, kar pomeni, da z njimi ni mogoče trgovati, ali, čeprav so formalno tržni, z njimi ni mogoče trgovati, ker zanje ni organiziranega trga. Netržne instrumente, ki jih izdajo poročevalske enote in ki naknadno postanejo tržni ter je z njimi mogoče trgovati na sekundarnih trgih, je treba prerazvrstiti med „dolžniške vrednostne papirje“,

repo posli: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih prodajo poročevalske enote po dani ceni s trdno zavezo k ponovnemu odkupu istih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneski, ki jih prejmejo poročevalske enote v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti sem, kadar obstaja trdna zaveza in ne le opcija za to, da se izvede povratni posel. To pomeni, da med tem postopkom poročevalske enote obdržijo vsa tveganja in koristi iz zadevnih vrednostnih papirjev.

Vse naslednje variante repo poslov so razvrščene tukaj:

zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki posojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju,

zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v obliki dogovora o prodaji/povratnem nakupu.

Vrednostni papirji pri operacijah vrste repo se zabeležijo po pravilih za postavko sredstev 3 „vrednostni papirji razen delnic“

Posli, ki vključujejo začasni prenos zlata ob gotovinskem zavarovanju, so prav tako vključeni v to postavko

10.

Izdani dolžniški vrednostni papirji

Vrednostni papirji, ki jih izdajo DPFS, razen „delnic in drugega lastniškega kapitala“, ki so običajno tržni instrumenti in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo lastniških pravic nad institucijo izdajateljico. Med drugim so vključeni vrednostni papirji, izdani v obliki:

kolateraliziranih vrednostnih papirjev,

kreditnih zapisov.

11.

Kapital in rezerve

Za namene sistema poročanja vsebuje ta kategorija zneske, ki izvirajo iz lastniškega kapitala, izdanega s strani poročevalskih enot delničarjem ali drugim lastnikom, ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v DPFS in dajejo na splošno pravico do udeležbe v dobičku ter do deleža v njenih lastnih sredstvih v primeru likvidacije. Vključena so tudi sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih poročevalske enote namenijo za verjetna plačila in obveznosti v prihodnosti. Vključuje:

lastniški kapital,

nerazporejene prejemke ali sredstva,

posebne in splošne rezervacije za posojila, vrednostne papirje in druge vrste sredstev,

enote skladov za listinjenje.

12.

Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 6

13.

Preostale obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti v bilanci stanja in je opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene drugje“

Ta postavka lahko vključuje:

obveznosti iz natečenih obresti na posojila in vloge,

terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DPFS, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji,

protipostavke popravkov posojil zaradi vrednotenja, tj. nominalna minus nakupna cena.

DEL 2

Opredelitev sektorjev

ESR 95 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju sodelujočih držav članic, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom DPFS, investicijskih skladov in MFI za statistične namene ter navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, ki jih je določila Evropska centralna banka v Sektorskem priročniku za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in tržno statistiko. Smernice za statistično klasifikacijo strank (Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual. Guidance for the statistical classification of customers).

Tabela B

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opredelitev

1.

MFI

Rezidenčne nacionalne centralne banke, rezidenčne kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Skupnosti, in druge rezidenčne finančne institucije, katerih dejavnost je sprejemanje vlog in/ali bližnjih substitutov za vloge od subjektov, ki niso MFI, ter dajanje posojil in/ali investiranje v vrednostne papirje za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu (Uredba (ES) št. 25/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (preoblikovano) (ECB/2008/32))

2.

Država

Rezidenčne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih individualni in kolektivni potrošnji, in/ali s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68 do 2.70)

3.

Drugi finančni posredniki in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti

Finančne družbe in neprave družbe razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge od institucionalnih enot, ki niso MFI, ali zavarovalnih tehničnih rezervacij (ESR 95, odstavki 2.53 do 2.56). V ta sektor so vključeni investicijski skladi, kot so opredeljeni v Uredbi (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8), in DPFS, kot so opredeljene v tej uredbi. Prav tako so vključeni izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti, med katere sodijo finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57 do 2.59)

4.

Zavarovalne družbe in pokojninski skladi

Finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ki temelji na združevanju tveganj (ESR 95, odstavki 2.60 do 2.67)

5.

Nefinančne družbe

Družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem, ampak predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev (ESR 95, odstavki 2.21 do 2.31)

6.

Gospodinjstva in nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva

Posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki ter proizvajalci blaga in izvajalci nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalci tržnega blaga ter izvajalci nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključeni so nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnih blaga in storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75 do 2.88)

DEL 3

Opredelitev finančnih transakcij

Finančne transakcije so v skladu z ESR 95 opredeljene kot neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem obdobju poročanja. Metoda vrednotenja za vsako transakcijo temelji na vrednosti, po kateri so sredstva pridobljena/odsvojena in/ali po kateri so obveznosti nastale, prenehale ali so se izmenjale. Finančne transakcije morajo načeloma biti v skladu s to metodologijo. Odpisi/delni odpisi in spremembe v vrednotenju ne predstavljajo finančnih transakcij.

DEL 4

Opredelitev odpisov/delnih odpisov

Odpisi/delni odpisi so opredeljeni kot vpliv sprememb v vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov ali delnih odpisov posojil. Odpisi/delni odpisi, ki so pripoznani v času, ko se posojilo proda ali prenese na tretjo osebo, so tudi vključeni, kadar jih je mogoče ugotoviti. Odpisi se nanašajo na primere, kadar se posojilo šteje za sredstvo brez vrednosti in se odstrani iz bilance stanja. Delni odpisi se nanašajo na primere, kadar se šteje, da posojilo ne bo v celoti vrnjeno in se zato v bilanci stanja vrednost posojila zmanjša.


PRILOGA III

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

1.

Minimalni standardi za prenos:

(a)

poročanje nacionalnim centralnim bankam (NCB) mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)

statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določijo NCB;

(c)

določiti je treba kontaktne osebe pri poročevalski enoti;

(d)

upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do NCB.

2.

Minimalni standardi za točnost:

(a)

izpolniti je treba vse linearne omejitve, kjer je primerno, npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti;

(b)

poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v posredovanih podatkih;

(c)

statistične informacije morajo biti popolne;

(d)

poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije in decimalne številke, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov;

(e)

poročevalske enote morajo upoštevati pravila zaokroževanja, ki jih določijo NCB za tehnični prenos podatkov.

3.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)

statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)

v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev, če to pride v upoštev, morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)

poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v zagotovljenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.

Minimalni standardi za popravke:

Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določijo ECB in NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih, morajo spremljati pojasnila.


Top