31.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 336/109

1.1

Opredelitev „izvajalec posredniških plačilnih storitev“ (v nadaljevanju: „posredniški IPS“) iz člena 3(6) predlagane uredbe se nanaša na izvajalca plačilnih storitev (v nadaljevanju: „IPS“), „ki ni niti izvajalec plačilnih storitev plačnika niti izvajalec plačilnih storitev prejemnika plačila, in ki je udeležen v izvedbi prenosa sredstev“. Ker tako upravljavci plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov kot izvajalci storitev pošiljanja sporočil sodelujejo pri izvedbi prenosa sredstev, se zdi, da so zajeti v področje uporabe predlagane uredbe.

1.2

Vendar pa ti upravljavci in izvajalci storitev s plačniki ali prejemniki plačila nimajo neposrednega odnosa s strankami in torej nimajo vseh podatkov, ki jih zahteva predlagana uredba. Zato bi morale biti obveznosti naložene le tistim kreditnim institucijam, ki so neposredno vključene v stike s strankami, ali tistim finančnim subjektom, ki so del plačilne verige za izvedbo prenosa sredstev, saj le ti subjekti razpolagajo s potrebnimi podatki (3).

1.3

Glede na zgoraj navedeno ECB toplo priporoča, da se iz področja uporabe predlagane uredbe izrecno izvzame upravljavce plačilnih, klirinških in poravnalnih sistemov in izvajalce storitev pošiljanja sporočil ter da se doda ustrezna uvodna izjava z obrazložitvijo. To izvzetje ne bi vplivalo na obveznost teh upravljavcev sistemov, da zagotovijo, da se plačilnim nalogom, ki vstopijo v te plačilne sisteme, lahko učinkovito sledi s pomočjo ustrezne identifikacije udeležencev v sistemu. V tem smislu ECB opozarja, da Tretja direktiva o pranju denarja vsebuje uvodno izjavo, ki jasno določa, da ta direktiva ne velja za katero koli fizično ali pravno osebo, ki kreditnim ali finančnim ustanovam zgolj zagotavlja sisteme sporočil, druge sisteme podpore za prenos sredstev ali klirinški sistem in sistem poravnave (4).

1.4

Poleg tega se člen 13(2) predlagane uredbe nanaša na obveznosti posredniškega IPS v primerih, ko ne prejme popolnih podatkov o plačniku. Odstavka 12 in 13 Revidirane pojasnjevalne opombe k Posebnemu priporočilu VII: Elektronski prenosi (Revised Interpretative Note to Special Recommendation VII: Wire Transfers) (5) (v nadaljevanju: „pojasnjevalna opomba“) Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) ne vsebujeta podobne zahteve po podatkih. S tem v zvezi ECB odsvetuje predlog, da bi se posredniškemu IPS naložila odgovornost za obveščanje IPS prejemnika plačila, da so podatki nepopolni. Bolj primerno bi bilo, da bi bila to obveznost strank, ki sta neposredno vpleteni, torej plačnikovega IPS in IPS prejemnika plačila, saj onadva na podlagi določb poglavij II in III predlagane uredbe že tako razpolagata z zahtevanimi podatki. Edini obveznosti posredniškega IPS bi morali biti tisti po členu 12 in členu 13(1) predlagane uredbe, ki zahtevata, da se vsi podatki o plačniku, prejeti kot del prenosa, ohranijo skupaj s prenosom in da se ti podatki pet let vodijo v evidenci. Zato bi moral biti člen 13(2) predlagane uredbe v celoti črtan.

2.1

V splošnem bi bilo zaželeno, da se zagotovi čim večja skladnost med opredelitvami v členu 4 predlagane direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu (6) in opredelitvami v predlagani uredbi, zlasti pri opredelitvi „uporabnik plačilnih storitev“ v členu 3(8) predlagane uredbe.

2.2

Posebno priporočilo VII o elektronskih prenosih (v nadaljevanju: „SR VII“), ki ga je pripravila FATF, se izrecno nanaša na finančne institucije, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo z denarnimi prenosi („money remitters“). V predlagani uredbi subjekti, ki se ukvarjajo z denarnimi prenosi, niso izrecno navedeni. Zelo verjetno bi opredelitev „izvajalec plačilnih storitev“ v členu 3(5) predlagane uredbe zajela subjekte, ki se ukvarjajo z denarnimi prenosi, vendar bi bili le-ti vanjo lahko vključeni, da bi se zagotovila izrecna skladnost predlagane uredbe s SR VII.

2.3

Poleg tega bi morala biti dodana opredelitev „posebne identifikacijske oznake“, ki bi morala odražati različne možne kombinacije podatkov za identifikacijo plačnika.

3.1

ECB ugotavlja, da se uvodna izjava 6 k predlagani uredbi med drugim nanaša na izvzetje, pod določenimi pogoji, prenosov sredstev, ki izhajajo iz „poslovnih transakcij“. Pojem „poslovna transakcija“ oziroma „gospodarski posel“ („commercial transaction“) ni opredeljen, vendar pa člen 2(2) določa, da se predlagana uredba „ne uporablja za prenose sredstev, ki izhajajo iz gospodarskih poslov in so izvedeni z uporabo kreditne ali plačilne kartice ali katerega koli drugega plačilnega sredstva“.

3.2

Odstavek 10.a pojasnjevalne opombe pojma „gospodarski“ („commercial“) posebej ne uporablja. Namesto tega določa, da SR VII ne zajema prenosov, ki izhajajo iz poslov, izvedenih z uporabo kreditne ali debetne kartice, če vse prenose, ki izhajajo iz takega posla, spremlja številka kreditne ali debetne kartice. Vendar pa odstavek 10.a tudi določa, da so kreditne ali debetne kartice, kadar se uporabijo kot plačilni sistem za izvršitev denarnega prenosa, zajete s SR VII in bi morali biti potrebni podatki vključeni v sporočilo. To pomeni, da SR VII ločuje med uporabo kartic za plačilo blaga in storitev (kar ni zajeto s SR VII) in uporabo kartic za izvedbo nakazil (kar je zajeto). ECB predlaga spremembo besedila uvodne izjave 6 in prvega pododstavka člena 2(2) predlagane uredbe za zagotovitev večje skladnosti s pojasnjevalno opombo (7).

3.3

V splošnem se za člen 2(2) predlagane uredbe zdi, da izhaja iz domneve, da lahko plačnikov IPS ali IPS prejemnika plačila vedno ugotovita, ali so bile debetne in kreditne kartice uporabljene za plačilo blaga in storitev ali za izvedbo nakazil. Vendar pa ta domneva ni vedno pravilna, saj se za takšne posle lahko uporabijo vse vrste plačilnih instrumentov. Kadar je plačilo opravljeno s kreditno ali debetno kartico, samo imetnik/upravljavec sistema kreditne ali debetne kartice prejme podatke, na podlagi katerih lahko sklepa o osnovnem namenu posla. Plačnikov IPS in IPS prejemnika plačila prejmeta le tiste podatke, ki so potrebni za poravnavo posla na računu njihove stranke, t. j. ne prejmeta podatkov o osnovnem namenu posla. Uvajanje ureditve, ki bi od IPS zahtevala, naj preverjajo namen takih poslov, zato ne bi vodilo k nemotenemu delovanju plačilnih sistemov. Čeprav ECB razume željo po izvzetju poslov, izvedenih z uporabo kreditne ali debetne kartice za plačilo blaga in storitev, iz zahteve po vključitvi celotnih podatkov o plačniku, se zdi ta predlog neizvedljiv, saj subjekti, za katere velja predlagana uredba, nimajo na voljo sredstev, ki bi jim v vseh okoliščinah omogočila, da bi ugotovili osnovni razlog za plačilo. Vendar pa bi bil namen člena 2(2) lahko tudi v tem, da poravnava računa (preko plačnikovega IPS) v zvezi z osnovnimi posli s kreditnimi karticami, ki jih opravi plačnik, ni del nakazil, ki bi jih lahko povzročila uporaba kreditne kartice, ampak popolnoma ločeno plačnikovo nakazilo izdajatelju kreditne kartice. Če je temu tako, se ECB strinja z vsebino člena 2(2), vendar bi zaradi pravne varnosti predlagala, da se ta namen v predlagani uredbi jasneje izrazi.