EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32019O0019

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2019/1265 z dne 10. julija 2019 o eurski kratkoročni obrestni meri (€STR) (ECB/2019/19)

OJ L 199, 26.7.2019, p. 8–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 30/01/2024

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2019/1265/oj

26.7.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

L 199/8


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/1265

z dne 10. julija 2019

o eurski kratkoročni obrestni meri (€STR) (ECB/2019/19)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 127(2) in (5) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 12.1 in 14.3 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Referenčne obrestne mere so pomembne za delovanje finančnih trgov in transmisijo denarne politike. Prvič, finančni trgi se nanje močno opirajo in jih uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih pogodbah, na primer pri hipotekah, pogodbah na denarnem trgu, vrednostnih papirjih s spremenljivo obrestno mero in izvedenih finančnih instrumentih. Drugič, te referenčne vrednosti so podlaga za dnevno vrednotenje številnih finančnih instrumentov. Tretjič, transmisija denarne politike se začne s spremembami referenčnih vrednosti na denarnih trgih kot odziv na spremembe obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Odsotnost trdnih in zanesljivih referenčnih vrednosti bi zato lahko povzročila motnje na finančnem trgu z možnimi pomembnimi škodljivimi učinki na transmisijo odločitev ECB o denarni politiki in na zmožnost Eurosistema, da prispeva k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, ki sta nalogi Eurosistema po členu 127(2) in (5) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ena od referenčnih vrednosti čez noč, ki se v Uniji splošno uporablja, tj. referenčne obrestne mere za nezavarovana medbančna posojila čez noč v eurih (obrestna mera EONIA), morda ne bo priznana kot skladna z zahtevami Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta (1). Zato obstaja tveganje, da uporaba te referenčne vrednosti v novih finančnih instrumentih ali pogodbah v prihodnosti ne bo dovoljena. Za izpolnjevanje zgoraj navedenih nalog Eurosistema je pomembno, da Eurosistem določi eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) za euroobmočje, ki bi lahko dopolnjevala obstoječe referenčne vrednosti in služila kot nadomestna referenčna obrestna mera, če se obrestna mera EONIA ukine.

(2)

Eurosistem za izvajanje svojih nalog uporablja podrobne statistične informacije o denarnem trgu, zbrane na podlagi Uredbe (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/48) (2). Navedena uredba zahteva, da poročevalske enote izpolnijo nekatere zahteve za statistično poročanje, in nalaga NCB obveznosti v zvezi z zbiranjem statističnih informacij in zagotavljanjem kakovosti. Poleg tega za poročevalske enote velja okvir Eurosistema o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje. Niz kreditnih institucij, ki jih določi Svet ECB po členu 2 Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48), poroča statistične informacije na naslednji delovni dan v sistemu TARGET2 po datumu sklenitve posla.

(3)

ECB in NCB so odgovorne za zbiranje in obravnavo kakovosti statističnih informacij, ki so potrebne za določitev eurske kratkoročne obrestne mere. ECB kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere ter NCB, ki imajo obveznosti in naloge v zvezi s procesom določanja eurske kratkoročne obrestne mere, se opirajo na poročevalske enote, da izpolnijo minimalne standarde za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje v zvezi s statističnimi informacijami, ki se zbirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) in se določijo za uporabo v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

(4)

V zvezi z zbiranjem statističnih informacij na podlagi Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) člen 3(3) navedene uredbe NCB omogoča, da se odločijo, da svoje obveznosti prenesejo na ECB. NCB, ki sprejmejo tako odločitev, iz tega razloga ne bodo upravljale platforme za lokalno zbiranje podatkov na podlagi te smernice. Zlasti taka odločitev NCB te NCB ne bi smela razbremeniti odgovornosti za zanesljivost in celovitost po tej smernici poslanih vhodnih statističnih informacij, saj bo ena poročevalska enota ali več poročevalskih enot še vedno rezidentov njene države članice. Materialna in postopkovna pravila, ki urejajo proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere, je treba sprejeti na ravni Eurosistema.

(5)

Smernica je potrebna zato, da se uredi eurska kratkoročna obrestna mera ter vzpostavi odgovornost ECB za njeno upravljanje in nadzor nad procesom določanja eurske kratkoročne obrestne mere. Smernica bi morala določiti tudi naloge in obveznosti ECB in NCB v zvezi z njihovim prispevkom k procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere in drugim poslovnim postopkom.

(6)

Jasen, trden in celovit pravni okvir o določitvi, upravljanju in nadzoru eurske kratkoročne obrestne mere povečuje razumljivost in preglednost procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere in prispeva k varstvu zaupnosti statističnih informacij, zbranih od poročevalskih enot.

(7)

Res je, da centralne banke že upoštevajo načela, standarde in postopke, ki zagotavljajo celovitost in neodvisnost izvajanja njihovih dejavnosti. Kljub temu je primerno, da je ta pravni okvir, kjer je to mogoče, skladen z mednarodno dobro prakso za zagotavljanje finančnih referenčnih vrednosti in preglednost, zlasti z načeli IOSCO za finančne referenčne vrednosti (3) (v nadaljnjem besedilu: načela IOSCO). Čeprav se načela IOSCO in Uredba (EU) 2016/1011 ne uporabljajo za centralne banke, si bo ECB kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere pri določanju eurske kratkoročne obrestne mere po tej smernici prizadevala za uresničitev namena načel IOSCO, kjer je to pomembno in primerno. Ukrepi, ki jih je treba uporabiti, bi morali biti sorazmerni tveganjem za eursko kratkoročno obrestno mero in proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

(8)

ECB bi morala zagotoviti vzpostavitev ustreznega in preglednega okvira kontrol, skladnega z mednarodno dobro prakso, da se zaščitita celovitost in neodvisnost procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere ter da se obravnava vsako ugotovljeno dejansko ali potencialno nasprotje interesov. Okvir kontrol vključuje spoštovanje Smernice Evropske centralne banke (EU) 2015/855 (ECB/2015/11) (4), ki določa načela poklicne etike, ki jih je treba spoštovati pri izvajanju nalog Eurosistema. Okvir kontrol se lahko opira tudi na veljavne politike in postopke ECB in NCB, s čimer se zagotovi, da so v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere udeleženi zaposleni z ustrezno stopnjo strokovnega znanja in izkušenj ter da so ti zaposleni deležni ustreznega usposabljanja in da se njihova usposobljenost preverja.

(9)

Glede na zelo visoko kritičnost informacijskih storitev, ki so potrebne za podporo zagotavljanja eurske kratkoročne obrestne mere, bi morale ECB in NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, te storitve zagotavljati v skladu z zahtevami za visoko razpoložljivost in raven informacijskih storitev, ki jih določi in vodi ECB –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Vsebina

Ta smernica ureja eursko kratkoročno obrestno mero ter vzpostavlja odgovornost ECB za njeno upravljanje in nadzor nad procesom določanja eurske kratkoročne obrestne mere. Ta smernica določa tudi naloge in obveznosti ECB in NCB v zvezi z njihovim prispevkom k procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere in drugim poslovnim postopkom.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej smernici se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(2)

„eurska kratkoročna obrestna mera“ pomeni obrestno mero, ki predstavlja stroške grosističnega nezavarovanega izposojanja bank v euroobmočju čez noč v eurih;

(3)

„sistem eurske kratkoročne obrestne mere“ pomeni sistem, ki ga ima v lasti in razvija ECB ter se uporablja za prejemanje vhodnih statističnih informacij, validacijo vhodnih statističnih informacij, poročanje o njihovi kakovosti in izračunavanje eurske kratkoročne obrestne mere;

(4)

„platforma za lokalno zbiranje podatkov“ pomeni sistem NCB z eno ali več poročevalskimi enotami, ki so rezidenti njene države članice, ki se ni odločila za prenos svojih obveznosti na ECB po Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48), ali sistem ECB, ki se uporablja za zbiranje vhodnih statističnih informacij, validacijo vhodnih statističnih informacij, poročanje o njihovi kakovosti in pošiljanje vhodnih statističnih informacij v sistem eurske kratkoročne obrestne mere;

(5)

„vhodne statistične informacije“ pomeni statistične informacije o nezavarovanem segmentu trga, ki jih poročevalske enote poročajo NCB ali ECB po Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48);

(6)

„obravnava kakovosti“ pomeni izvajanje vrste kontrol kakovosti in analiz vhodnih statističnih informacij, ki so potrebne za določitev eurske kratkoročne obrestne mere in katerih cilj je zagotoviti popolnost, veljavnost, točnost, doslednost, razpoložljivost in pravočasnost vhodnih statističnih informacij, ki se pošljejo v sistem eurske kratkoročne obrestne mere in v njem prejmejo;

(7)

„primeren posel“ pomeni posel, ki izpolnjuje merila primernosti, opredeljena kot del metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero, in se izbere za uporabo pri izračunu eurske kratkoročne obrestne mere;

(8)

„posel“ pomeni posel, ki je sestavni del vhodnih statističnih informacij;

(9)

„delovni dan v sistemu TARGET2“ pomeni delovni dan v sistemu TARGET2, kakor je opredeljen v členu 1 Priloge I k Sklepu ECB/2007/7 (5);

(10)

„proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere“ pomeni proces, v katerem se določi eurska kratkoročna obrestna mera in ki obsega dejanja, navedena v členu 4(1);

(11)

„metodologija za eursko kratkoročno obrestno mero“ pomeni metodologijo za določitev eurske kratkoročne obrestne mere, ki jo opredeli ECB kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere;

(12)

„uporabniške zahteve“ pomeni poslovne, tehnične, operativne in prehodne zmogljivosti, omejitve in značilnosti, ki jih morajo zagotavljati informacijski sistemi zadevne NCB ali ECB in se lahko razvrstijo v dve glavni kategoriji, tj. funkcijske zahteve (uporabniške, pravne in regulativne) in nefunkcijske zahteve (arhitekturne, varnostne, operativne in tehnične);

(13)

„arhitektura sistema“ pomeni opis celotne arhitekture sistema za eursko kratkoročno obrestno mero v smislu komponent strojne in programske opreme, njihovih medsebojnih razmerij in vmesnikov z drugimi sistemi;

(14)

„poročevalska enota“ pomeni poročevalsko enoto, ki jo je Svet ECB določil kot poročevalsko enoto in je del dejanske poročevalske populacije po členu 2 Uredbe (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48);

(15)

„deležniki“ pomeni poročevalske enote in uporabnike eurske kratkoročne obrestne mere;

(16)

„pod običajnimi tržnimi pogoji“ pomeni posel med dvema strankama, ki ni posel znotraj skupine in se sklene pod pogoji, na katere ne vpliva nasprotje interesov katere koli stranke (npr. nasprotje interesov, ki izhaja iz razmerja, kot je posel med povezanimi družbami);

(17)

„okvir za poklicno etiko v Eurosistemu“ pomeni načela, določena v Smernici (EU) 2015/855 (ECB/2015/11);

(18)

„nasprotje interesov“ pomeni situacijo, v kateri ima član organa ali zaposleni v ECB ali NCB osebni interes, ki lahko vpliva ali daje vtis vplivanja na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih dolžnosti;

(19)

„izredni postopek“ pomeni postopek, ki se vzpostavi z namenom, da se zagotovi objava eurske kratkoročne obrestne mere v primeru nezadostnih vhodnih statističnih informacij, kar je lahko posledica izjemnih razmer ali motenj na trgu, izpada kritične infrastrukture ali drugih zadevnih dejavnikov;

(20)

„zaposleni“ pomeni osebo, ki je v delovnem razmerju z ECB ali NCB, razen tistih, ki so jim zaupane le naloge, ki niso povezane z izvajanjem nalog Eurosistema;

(21)

„član organa“ pomeni člana organa odločanja ali drugega notranjega organa ECB ali NCB razen zaposlenih;

(22)

„skladišče statističnih podatkov ECB“ pomeni spletno storitev ECB za dostavo podatkov za statistiko;

(23)

„platforma za razširjanje tržnih informacij“ pomeni odprt sistem, ki ga ECB uporablja za objavo informacij in podatkov, ki so strukturirani in primerni za samodejno obdelavo;

(24)

„pomembna sprememba“ pomeni spremembo v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero ali v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere, ki bi lahko vplivala na interese deležnikov;

(25)

„okvir o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje“ pomeni okvir Eurosistema o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje, ki vključuje Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 (6), Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 (7), Uredbo Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4) (8) in Sklep ECB/2010/10 (9);

(26)

„ESR 2010“ pomeni Evropski sistem računov, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10);

(27)

„postopki po objavi“ pomeni dejanja, ki se izvedejo po objavi in/ali ponovni objavi eurske kratkoročne obrestne mere z namenom spremljanja točnosti in popolnosti vhodnih statističnih informacij ter priprave na dejanja, ki jih je treba sprejeti naslednji delovni dan v sistemu TARGET2. Ta dejanja in postopki ne vključujejo dejanj v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

Člen 3

Osnovni pojav, ki ga predstavlja eurska kratkoročna obrestna mera

Eurska kratkoročna obrestna mera odraža stroške grosističnega nezavarovanega izposojanja bank v euroobmočju čez noč v eurih. Eurska kratkoročna obrestna mera se objavi za vsak delovni dan v sistemu TARGET2 na podlagi poslov, ki so bili sklenjeni in poravnani prejšnji delovni dan v sistemu TARGET2 (datum poročanja „T“) z datumom zapadlosti T+1 ter se štejejo za izvršene pod običajnimi tržnimi pogoji in zato nepristransko odražajo tržne obrestne mere.

Člen 4

Naloge in obveznosti ECB kot upravljavca eurske kratkoročne obrestne mere

1.   ECB je odgovorna za proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere, ki obsega naslednja dejanja:

(a)

vzpostavitev in vzdrževanje ureditev za pošiljanje vhodnih statističnih informacij v sistem eurske kratkoročne obrestne mere in njihovo prejemanje v tem sistemu;

(b)

obravnavo kakovosti, vključno s filtriranjem podatkov, obogatitvijo podatkov in izbiro primernih poslov;

(c)

izračun eurske kratkoročne obrestne mere.

2.   Kot upravljavec eurske kratkoročne obrestne mere ima ECB naslednje naloge in obveznosti:

(a)

opredelitev osnovnega pojava, ki ga predstavlja eurska kratkoročna obrestna mera, in metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero;

(b)

izvajanje procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere, vključno z zagotavljanjem, da:

(i)

proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere teče učinkovito in zanesljivo;

(ii)

se nemudoma reši vsaka zadeva pod nadzorom ECB, ki škodljivo vpliva ali bi lahko škodljivo vplivala na proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere in njegovo pravilno delovanje;

(iii)

se objavijo vsebine, politike in postopki v zvezi z eursko kratkoročno obrestno mero in procesom določanja eurske kratkoročne obrestne mere, kadar je to potrebno v skladu s to smernico;

(iv)

so sistem eurske kratkoročne obrestne mere, uporabniške zahteve, obravnava kakovosti in arhitektura sistema primerni ter da ustrezajo namenu in se ustrezno in pravilno vzdržujejo;

(v)

ECB in NCB ne izvajajo strokovne presoje glede uporabe vhodnih statističnih informacij za določitev eurske kratkoročne obrestne mere, razen v skladu z jasnimi smernicami, določenimi v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero ali poslovnih postopkih;

(c)

upravljanje procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere, vključno z upravljanjem okvira kontrol in funkcije notranjega nadzora, kakor je določeno v členih 8 in 9, ter upravljanjem pritožbenih in revizijskih postopkov, kakor je določeno v členih 11 in 12;

(d)

objavljanje in, če je potrebno v skladu z metodologijo za eursko kratkoročno obrestno mero, spreminjanje in ponovno objavljanje eurske kratkoročne obrestne mere.

Ne glede na zgoraj navedeno ECB in NCB, kolikor slednje prispevajo k procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere, niso odgovorne za uporabo eurske kratkoročne obrestne mere ali opiranje nanjo s strani deležnika ali druge tretje osebe v katerem koli finančnem instrumentu, pogodbi ali trgovanju ali pri kateri koli drugi gospodarski dejavnosti ali investicijski odločitvi.

3.   ECB objavi eursko kratkoročno obrestno mero na svoji spletni strani na tri decimalna mesta natančno najpozneje do 9.00 po srednjeevropskem času (11) na vsak delovni dan v sistemu TARGET2, začenši 2. oktobra 2019. Če se po objavi odkrije napaka ali več napak, katerih vpliv na objavljeno eursko kratkoročno obrestno mero je večji od določenega praga bazičnih točk, ki je določen v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero, ECB spremeni in ponovno objavi eursko kratkoročno obrestno mero še isti dan do 11.00 po srednjeevropskem času. Po tem času se eurska kratkoročna obrestna mera ne spreminja več. Eurska kratkoročna obrestna mera se objavi skupaj s povezanimi informacijami, kakor je določeno v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero.

4.   ECB na svoji spletni strani objavi izjavo o omejitvi odgovornosti za primer uporabe eurske kratkoročne obrestne mere ali opiranje nanjo v katerem koli finančnem instrumentu, pogodbi ali trgovanju ali pri kateri koli drugi gospodarski dejavnosti ali investicijski odločitvi. Izjava velja za ECB in NCB, kolikor prispevajo k procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

5.   Eurska kratkoročna obrestna mera se da na voljo tudi prek platforme za razširjanje tržnih informacij in skladišča statističnih podatkov ECB.

6.   Ne glede na odstavek 1 velja odgovornost za kakovost in celovitost vhodnih statističnih informacij ter za njihovo pravočasno pošiljanje, kakor je določena v Uredbi (EU) št. 1333/2014 (ECB/2014/48) in okviru o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje.

Člen 5

Naloge in obveznosti ECB, NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, in NCB z eno ali več poročevalskimi enotami, ki so rezidenti njihove države članice

1.   ECB in NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, imajo naslednje naloge in obveznosti:

(a)

zagotovijo, da se vhodne statistične informacije pošljejo v sistem eurske kratkoročne obrestne mere do 7.00 po srednjeevropskem času na vsak delovni dan v sistemu TARGET2;

(b)

v obdobju, ki se začne najpozneje ob 6.30 in konča ob 11.00 po srednjeevropskem času, zagotavljajo razpoložljivost zaposlenih, ki rešujejo morebitna vprašanja, ki bi se lahko pojavila v zvezi s procesom zbiranja in pošiljanjem vhodnih statističnih informacij v sistem eurske kratkoročne obrestne mere, in izvajajo obravnavo kakovosti.

2.   ECB, NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, in NCB z eno ali več poročevalskimi enotami, ki so rezidenti njihove države članice, izvajajo proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere in postopke po objavi v skladu s poslovnimi postopki, navedenimi v členu 6(3). V ta namen vsak dan v obdobju, ki se začne najpozneje ob 7.00 in konča ob 11.00 po srednjeevropskem času zagotavljajo razpoložljivost zaposlenih, da sodelujejo z njihovimi poročevalskimi enotami in izvajajo obravnavo kakovosti.

3.   ECB in NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, spoštujejo tudi nekatere zahteve za visoko razpoložljivost in raven informacijskih storitev v zvezi s platformami za lokalno zbiranje podatkov. Te zahteve določi in vodi ECB.

Člen 6

Metodologija za eursko kratkoročno obrestno mero

1.   Metodologija za eursko kratkoročno obrestno mero vsebuje utemeljitev njenega sprejetja, opredelitev osnovnega pojava, ki ga predstavlja eurska kratkoročna obrestna mera, vire vhodnih statističnih informacij, metodo za izračun, ureditev objave in ponovne objave eurske kratkoročne obrestne mere, politiko preglednosti v zvezi s periodičnim objavljanjem napak, pogoje za začetek izrednega postopka in izračun izredne obrestne mere.

2.   Metodologija za eursko kratkoročno obrestno mero in njene spremembe se objavijo na spletni strani ECB.

3.   Poleg metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero ECB vzpostavi in vzdržuje nekatere poslovne postopke, ki opisujejo dejanja, ki jih morajo ECB in NCB izvesti za izvedbo procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere, objave in ponovne objave eurske kratkoročne obrestne mere ter postopkov po objavi.

Člen 7

Zunanje izvajanje nalog in obveznosti

1.   Naloge in obveznosti, določene v členih 4 in 5, se ne smejo oddati v izvajanje tretji osebi.

2.   ECB in NCB lahko oddata v izvajanje zunanjemu ponudniku storitev vzdrževanje in razvoj informacijske infrastrukture ali druge storitve, ki so v razmerju do izvajanja nalog in obveznosti, določenih v členu 4 ali 5, pomožne ali pripravljalne, pod naslednjimi pogoji:

(a)

vzpostavljen je okvir stalnega in učinkovitega nadzora te tretje osebe;

(b)

centralna banka, ki odda dejavnosti v zunanje izvajanje, na podlagi dogovora o zunanjem izvajanju ohrani pravno odgovornost in kontrolo nad zadevnimi dejavnostmi;

(c)

spoštujejo se pravila o varstvu in uporabi zaupnih statističnih informacij, določena v členu 8 Uredbe (ES) št. 2533/98;

(d)

pisne pogodbene dogovore o oddaji teh nalog v zunanje izvajanje odobri Svet ECB.

3.   ECB in vsaka NCB so odgovorne za spremljanje, ali njihovi pogodbeni izvajalci spoštujejo dogovore o zunanjem izvajanju, ter zagotovijo, da so ECB in NCB o tem ustrezno obveščene.

Člen 8

Okvir kontrol

1.   Za proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere se uporablja okvir kontrol.

2.   Poleg okvira za poklicno etiko v Eurosistemu in Kodeksa ravnanja za visoke uradnike Evropske centralne banke (12) okvir kontrol obsega:

(a)

poslovne postopke, navedene v členu 6(3), za zagotavljanje celovitosti in kakovosti eurske kratkoročne obrestne mere in procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere;

(b)

ureditve, s katerimi se zagotovi, da so pritožbeni in revizijski postopki, določeni v členih 11 in 12, učinkoviti pri obvladovanju tveganj za eursko kratkoročno obrestno mero in proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere.

3.   V zvezi z nasprotjem interesov, ki lahko nastane v zvezi z udeležbo člana organa ali zaposlenega v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere, ECB in NCB spoštujejo okvir za poklicno etiko v Eurosistemu ali, kjer pride v poštev, Kodeks ravnanja za visoke uradnike Evropske centralne banke.

4.   V zvezi s celovitostjo in kakovostjo eurske kratkoročne obrestne mere in procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere ECB zagotovi, da poslovni postopki, navedeni v členu 6(3), vključujejo ukrepe za obravnavo kakovosti, kakor je opisano v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero, da se določi, kateri posli so primerni posli. Obravnava kakovosti v sistemu eurske kratkoročne obrestne mere vključuje naslednje večstopenjske kontrole kakovosti vhodnih statističnih informacij:

(a)

izvedbo validacijskih kontrol za zagotovitev, da datoteke, poslane v sistem eurske kratkoročne obrestne mere, izpolnjujejo zahtevane tehnične standarde, da se identificirajo posli z manjkajočimi in/ali morebitnimi napačnimi statističnimi informacijami;

(b)

izvedbo ciljno usmerjenega preverjanja kakovosti statističnih informacij po vnaprej opredeljenih algoritmih, da se odkrijejo izstopajoči ali neobičajni posli;

(c)

zahtevanje, da poročevalske enote potrdijo točnost poslov, da se ugotovi, kateri posli so primerni posli.

5.   ECB vhodne statistične informacije v sistemu eurske kratkoročne obrestne mere obogati z referenčnimi podatki, ki opisujejo posamezni subjekt in njegovo razvrstitev med institucionalne sektorje po ESR 2010.

Člen 9

Notranji nadzor

1.   ECB vzpostavi notranji odbor za nadzor, ki pregleduje, preverja in poroča o vseh vidikih procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere, vključno z zahtevami za visoko razpoložljivost in raven informacijskih storitev ter poslovnimi postopki, navedenimi v členih 5(3) in 6(3). Odbor za nadzor deluje kot svetovalni organ Izvršilnega odbora in Sveta ECB.

2.   Odbor za nadzor sestavlja pet članov, od katerih (a) se trije člani, vključno s predsednikom, izberejo na podlagi predloga ECB, (b) dva člana pa se izbereta na podlagi predloga NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov, v obeh primerih pa se član izbere na predlog Izvršilnega odbora, ki ga odobri Svet ECB. V zvezi s člani, navedenimi v točki (b), velja dvoletna rotacija med NCB, ki upravljajo platformo za lokalno zbiranje podatkov. Predsednik je član Izvršilnega odbora. Člani odbora za nadzor morajo imeti ustrezno kombinacijo tehničnih sposobnosti, znanja in poklicnih izkušenj pri oblikovanju referenčnih obrestnih mer in na področju finančnega trga na splošno, da lahko izvajajo svoje naloge in obveznosti. Zaposleni, udeleženi v procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere, ne smejo biti člani odbora za nadzor; lahko pa zagotavljajo podporo za delo odbora za nadzor in se udeležijo sej odbora za nadzor kot opazovalci.

3.   Odbor za nadzor se sestane, ko predsednik meni, da je to potrebno ali primerno, vendar najmanj vsake štiri mesece. Pred ustanovno sejo odbora za nadzor Svet ECB odobri seznam članov ter merila za prihodnji izbor in zamenjavo članov. Člani morajo predložiti izjave o vsakršnem nasprotju interesov, in sicer ob imenovanju in ob vsakem dogodku, ki bi po njihovem vedenju lahko povzročil nasprotje interesov. Ti dokumenti in povzetek vsake seje odbora za nadzor se objavijo na spletni strani ECB.

4.   Odbor za nadzor se ustanovi v enem mesecu od datuma, ko začne učinkovati ta smernica.

5.   Odbor za nadzor ima naslednje pristojnosti:

(a)

periodično pregleda opredelitev osnovnega pojava, ki ga predstavlja eurska kratkoročna obrestna mera, in metodologijo za eursko kratkoročno obrestno mero;

(b)

skrbi, da je ustrezno obveščen o vseh tveganjih za proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere, z izvajanjem dejavnosti, kot je naročanje zunanjih pregledov;

(c)

nadzoruje vse pomembne spremembe metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero, vključno z ocenjevanjem, ali eurska kratkoročna obrestna mera še vedno ustrezno meri osnovni pojav, kakor je naveden v metodologiji za eursko kratkoročno obrestno mero;

(d)

pregleda predlagane in izvedene pomembne spremembe in predlagane politike in postopke o možni ukinitvi eurske kratkoročne obrestne mere ter zahteva, da se ECB pred izvedbo teh pomembnih sprememb ali sprejetjem teh politik ali postopkov posvetuje z deležniki v skladu s členom 14;

(e)

oceni, ali so poleg zaščitnih ukrepov, zahtevanih po členu 8(3), potrebni dodatni zaščitni ukrepi v zvezi z nasprotjem interesov;

(f)

po potrebi prouči pritožbe, vložene po členu 11;

(g)

Izvršilnemu odboru in Svetu ECB predlaga spremembe okvira kontrol;

(h)

nadzoruje celovitost procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere in okvira kontrol z dejavnostmi, kot so nadzor nad upravljanjem in delovanjem eurske kratkoročne obrestne mere; presoja rezultatov notranjih in zunanjih revizij; spremljanje izvajanja korektivnih ukrepov, ki se izpostavijo v revizijah, opravljenih po členu 12, in zagotavljanje upoštevanja metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero;

(i)

prouči domnevne kršitve obveznosti na podlagi zahtev za visoko razpoložljivost in raven informacijskih storitev in poslovnih postopkov, navedenih v členih 5(3) in 6(3), ter o tem poroča Izvršilnemu odboru in Svetu ECB;

(j)

predlaga kakršen koli ukrep, ki je potreben, da se zaščiti celovitost, trdnost in točnost eurske kratkoročne obrestne mere.

6.   Za člane odbora za nadzor veljajo okvir za poklicno etiko v Eurosistemu in interna pravila, ki jih za izvajanje navedenega okvira določi njihova NCB.

7.   Odbor za nadzor je sklepčen, če so na seji fizično ali prek videokonference/telekonference prisotni trije člani, med katerimi mora biti vsaj en član iz NCB.

8.   Člani odbora za nadzor sprejemajo odločitve s konsenzom. Zapisniki vključujejo vsa priporočila Izvršilnemu odboru in Svetu ECB, ki so posledica izvajanja pristojnosti odbora po odstavku 5. Če konsenza ni mogoče doseči, se v zapisniku zabeležijo različna stališča članov.

Člen 10

Ukinitev eurske kratkoročne obrestne mere

ECB sprejme jasne pisne politike in postopke o možni ukinitvi eurske kratkoročne obrestne mere zaradi situacije ali katerega koli drugega pogoja, zaradi katerega eurska kratkoročna obrestna mera ne predstavlja več osnovnega pojava. Te politike in postopki se objavijo na spletni strani ECB.

Člen 11

Pritožbeni postopek

1.   Vsaka oseba lahko vloži pri ECB pisno pritožbo glede katerega koli vidika procesa določanja eurske kratkoročne obrestne mere, za katerega utemeljeno meni, da je pomembno vplival na njene interese. Pritožba se lahko vloži po pošti na naslov European Central Bank, 60640 Frankfurt am Main, Germany.

2.   ECB se je dolžna pravično, dosledno in pravočasno odzvati na vse utemeljene pritožbe, vložene po odstavku 1. ECB pri odločanju, ali bo pritožbo proučila, upošteva njeno resnost in pomembnost na podlagi informacij iz pisne pritožbe, vključno z vsemi dodatnimi informacijami, ki jih lahko ECB zahteva od pritožnika. Če je po njenem mnenju to potrebno, lahko ECB zahteva, da pritožbo prouči odbor za nadzor. Začetna ocena in proučitev pritožbe se opravita neodvisno od zaposlenih, ki so udeleženi v predmetu pritožbe. Odločitev za proučitev pritožbe ali izid take proučitve v nobenem primeru ne pomeni zagotovila ECB glede točnosti objavljene obrestne mere.

3.   Če se pritožba nanaša na naloge in obveznosti NCB v zvezi njenim prispevkom k procesu določanja eurske kratkoročne obrestne mere po tej smernici, ECB sodeluje z NCB, da se razrešijo vprašanja, ki se pojavijo pri proučitvi pritožbe. V ta namen ECB pravočasno obvesti NCB o pritožbi in zahteva, da NCB zagotovi informacije, ki so po mnenju ECB potrebne za proučitev pritožbe.

4.   Če NCB izve za vložitev ustne ali pisne pritožbe, zahteva od pritožnika, da pritožbo nemudoma pisno posreduje ECB. NCB sodeluje pri proučitvi pritožbe tako, da zagotovi, da zaposleni, ki so neodvisni od udeleženih v predmetu pritožbe, zagotovijo pravočasne in poštene odgovore na zahteve ECB po predložitvi informacij.

5.   ECB evidentira in potrdi prejem vseh pritožb ter obvesti pritožnika, ali bo pritožbo proučila. ECB hrani dokumentacijo v zvezi s pritožbo, vključno z dokumentacijo, ki jo pošlje pritožnik, in dokumentacijo ECB, najmanj pet let od datuma prejema pritožbe. ECB o izidu proučitve pritožbe pisno obvesti pritožnika in vse deležnike, ki jih pritožba neposredno zadeva.

6.   Odstavki 1 do 4 ne posegajo v nacionalne zakone ali druge predpise, ki se uporabljajo za pritožbo in komunikacijo v zvezi s pritožbo.

Člen 12

Revizije in revizijska sled

1.   Proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere se revidira v skladu z ustreznim pravilnikom o revidiranju, to je Pravilnikom ECB o revidiranju ali Pravilnikom Eurosistema/ESCB in enotnega mehanizma nadzora o revidiranju.

2.   ECB imenuje zunanjega revizorja, da neodvisno oceni skladnost okvira, ki ga ECB uporablja za upravljanje eurske kratkoročne obrestne mere, z načeli IOSCO. Poročilo zunanjega revizorja se objavi na spletni strani ECB.

3.   ECB in NCB vodijo vso dokumentacijo, statistične informacije, poročila, druge informacije (vključno z informacijami, ki se nanašajo na izključitve poslov), analize in pritožbe, pomembne za proces določanja eurske kratkoročne obrestne mere, ter identitete poročevalskih enot najmanj pet let.

Člen 13

Izjava o skladnosti

1.   ECB objavi izjavo o skladnosti okvira, ki ga ECB uporablja za upravljanje eurske kratkoročne obrestne mere, z načeli IOSCO (v nadaljnjem besedilu: izjava o skladnosti) v dvanajstih mesecih od datuma prve objave eurske kratkoročne obrestne mere.

2.   Izjavo o skladnosti periodično pregledata ECB in zunanji revizor, imenovan po členu 12(2).

Člen 14

Posvetovanje z deležniki

1.   Pred izvedbo katere koli pomembne spremembe ali sprejetjem politik ali postopkov o možni ukinitvi eurske kratkoročne obrestne mere po členu 10 in po pregledu teh sprememb, politik ali postopkov s strani odbora za nadzor po členu 9(5)(d) se ECB posvetuje z deležniki, kolikor je to možno ali izvedljivo.

2.   ECB objavi začetek posvetovalnega postopka in ga izvede v primernem času pred izvedbo pomembne spremembe ali sprejetjem teh politik ali postopkov.

Člen 15

Periodično poročanje in pregled

1.   NCB z eno ali več poročevalskimi enotami, ki so rezidenti njihove države članice, poročajo ECB o izvajanju svojih nalog in obveznosti po tej smernici 12 mesecev po začetku učinkovanja te smernice in nato vsako leto.

2.   ECB najmanj enkrat na leto pregleda, ali so zaradi sprememb na osnovnem trgu za eursko kratkoročno obrestno mero potrebne spremembe eurske kratkoročne obrestne mere in metodologije za eursko kratkoročno obrestno mero.

Člen 16

Začetek učinkovanja in izvedba

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene NCB.

2.   NCB ravnajo v skladu s to smernico najpozneje od 1. oktobra 2019.

Člen 17

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 10. julija 2019

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(2)  Uredba (EU) št. 1333/2014 Evropske centralne banke z dne 26. novembra 2014 o statistiki denarnih trgov (ECB/2014/48) (UL L 359, 16.12.2014, str. 97).

(3)  OICV-IOSCO Principles for Financial Benchmarks, Final Report, julij 2013.

(4)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/855 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Eurosistemu in razveljavitvi Smernice ECB/2002/6 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (ECB/2015/11) (UL L 135, 2.6.2015, str. 23).

(5)  Sklep ECB/2007/7 z dne 24. julija 2007 o pogojih za sistem TARGET2-ECB (UL L 237, 8.9.2007, str. 71).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).

(8)  Uredba Evropske centralne banke (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).

(9)  Sklep ECB/2010/10 z dne 19. avgusta 2010 o neizpolnjevanju zahtev za statistično poročanje (UL L 226, 28.8.2010, str. 48).

(10)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(11)  Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.

(12)  Kodeks ravnanja za visoke uradnike Evropske centralne banke (UL C 89, 8.3.2019, str. 2).


Top