EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32019D0004
Decision (EU) 2019/322 of the European Central Bank of 31 January 2019 on delegation of the power to adopt decisions regarding supervisory powers granted under national law (ECB/2019/4)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/322 z dne 31. januarja 2019 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu (ECB/2019/4)
Sklep Evropske centralne banke (EU) 2019/322 z dne 31. januarja 2019 o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu (ECB/2019/4)
OJ L 55, 25.2.2019, p. 7–15
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 26/09/2021
|
25.2.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 55/7 |
SKLEP EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2019/322
z dne 31. januarja 2019
o prenosu pooblastila za sprejetje odločitev v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu (ECB/2019/4)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (1) ter zlasti člena 4(1)(d) in (e) in členov 4(3) in 9(1) Uredbe,
ob upoštevanju Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2017/933 z dne 16. novembra 2016 o splošnem okviru za prenos pooblastil za odločanje o pravnih instrumentih v zvezi z nadzorniškimi nalogami (ECB/2016/40) (2) ter zlasti člena 4 Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
V okviru člena 6 Uredbe (EU) št. 1024/2013 je Evropska centralna banka (ECB) izključno pristojna za izvajanje nadzora kreditnih institucij s ciljem, da se zagotovi skladna uporaba nadzornih standardov, spodbuja finančna stabilnost in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. |
|
(2) |
Člen 4(3) Uredbe (EU) št. 1024/2013 določa, da mora ECB uporabljati vse upoštevno pravo Unije in nacionalno zakonodajo, s katero so bile prenesene morebitne direktive, ki so del upoštevnega prava Unije. |
|
(3) |
V skladu z drugim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (EU) št. 1024/2013 ima ECB za namene opravljanja nalog, prenesenih nanjo, vsa pooblastila in obveznosti, določene v Uredbi (EU) št. 1024/2013, ter vsa pooblastila in obveznosti, ki jih imajo na podlagi upoštevnega prava Unije pristojni organi. Pristojnost ECB obsega tudi izvajanje nadzorniških pooblastil, podeljenih po nacionalnem pravu, ki niso izrecno določena v pravu Unije, če ta pooblastila sodijo v okvir nalog ECB po členu 4 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podpirajo nadzorno funkcijo. ECB mora kot pristojni organ vsako leto sprejeti veliko odločitev v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, podeljenimi po nacionalnem pravu. |
|
(4) |
Da se olajša postopek sprejemanja odločitev, je treba sprejeti sklep o prenosu pooblastil v zvezi s sprejemanjem takih odločitev. Sodišče Evropske unije je potrdilo, da je prenos pooblastil potreben za to, da se instituciji, ki mora sprejeti veliko odločitev, omogoči opravljanje njenih nalog. Podobno je potrdilo, da je nujnost zagotavljanja sposobnosti delovanja organa odločanja načelo, ki ga vsebuje vsak institucionalni sistem (3). |
|
(5) |
Prenos pooblastil za odločanje bi moral biti omejen in sorazmeren, obseg prenosa pooblastil pa bi moral biti jasno opredeljen. |
|
(6) |
Sklep (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) določa postopek, ki ga je treba uporabiti pri sprejemanju sklepov o prenosu pooblastil v zvezi z nadzorom, in določa, na katere osebe se lahko pooblastila za odločanje prenesejo. Navedeni sklep ne vpliva na izvajanje nadzorniških nalog ECB in ne posega v pristojnost Nadzornega odbora, da Svetu ECB predlaga dokončne osnutke odločitev. |
|
(7) |
Kadar merila za sprejetje delegiranega sklepa, kakor so določena v tem sklepu, niso izpolnjena, bi bilo treba odločitve sprejeti v skladu s postopkom z neugovarjanjem, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podrobneje v členu 13g Sklepa ECB/2004/2 (4). Postopek z neugovarjanjem bi bilo treba prav tako uporabiti, če imajo vodje delovnih enot zaradi zapletenosti ocene pomisleke glede tega, ali so izpolnjena ocenjevalna merila za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil. |
|
(8) |
Nadzorniške odločitve ECB so lahko predmet upravnega pregleda v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013 in Sklepom ECB/2014/16 (5). V primeru takega upravnega pregleda bi moral Nadzorni odbor upoštevati mnenje Upravnega odbora za pregled in predložiti nov osnutek odločitve Svetu ECB za sprejetje po postopku z neugovarjanjem – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Opredelitev pojmov
V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
|
(1) |
„odločitve na podlagi nacionalnih pooblastil“ pomeni odločitve, ki jih ECB sprejme pri izvajanju nadzorniških pooblastil, podeljenih po nacionalnem pravu, ki niso izrecno določena v pravu Unije; |
|
(2) |
„pridobitev deleža“ pomeni pridobitev neposrednega ali posrednega deleža kapitala ali glasovalnih pravic v drugem subjektu, tudi zaradi ustanovitve novega subjekta, razen pridobitve kvalificiranega deleža v smislu člena 22 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6); |
|
(3) |
„združitev“ pomeni (a) postopek, pri katerem ena ali več družb v postopku prenehanja z likvidacijo ali brez likvidacije prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na obstoječo družbo ali novo družbo v zameno za to, da se njihovim družbenikom izdajo vrednostni papirji ali deleži, ki predstavljajo kapital te obstoječe družbe ali nove družbe, ali (b) kateri koli postopek, ki pomeni združitev po zadevnem nacionalnem pravu; |
|
(4) |
„delitev“ pomeni (a) postopek, pri katerem ena ali več družb loči del svojih sredstev in obveznosti in ustanovi novo družbo, ki je imetnik teh sredstev in obveznosti, ali (b) kateri koli postopek, ki pomeni delitev po zadevnem nacionalnem pravu; |
|
(5) |
„tretja država ali ozemlje“ pomeni državo ali ozemlje zunaj Evropskega gospodarskega prostora; |
|
(6) |
„povezana oseba“ pomeni fizično osebo, ki je povezana s kreditno institucijo, njenega ožjega družinskega člana ali pravno osebo, ki je povezana s kreditno institucijo, v skladu z zadevnim nacionalnim pravom; |
|
(7) |
„odločitev SREP“ pomeni odločitev, ki jo ECB sprejme na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1024/2013 po izvedenem letnem procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v smislu člena 97 Direktive 2013/36/EU; |
|
(8) |
„količnik likvidnostnega kritja“ pomeni količnik, kakor je opredeljen v členu 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 (7); |
|
(9) |
„enakovredni nadzorniški in regulativni standardi“ pomeni nadzorniške in regulativne zahteve ali ureditev tretje države ali ozemlja, za katere je Evropska komisija priznala, da so enakovredni standardom, ki se uporabljajo v Uniji, v skladu s členoma 107(4) in 114(7) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Te tretje države in ozemlja so navedeni v prilogah I in IV Izvedbenega sklepa Komisije 2014/908/EU (9); |
|
(10) |
„sklep o prenosu pooblastil“ in „delegirani sklep“ imata enak pomen kot v točki 2 oziroma točki 4 člena 3 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40); |
|
(11) |
„vodje delovnih enot“ pomeni vodje delovnih enot v ECB, na katere se prenese pooblastilo za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil; |
|
(12) |
„postopek z neugovarjanjem“ pomeni postopek, ki je določen v členu 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013 in podrobneje v členu 13g Sklepa ECB/2004/2; |
|
(13) |
„negativna odločitev“ pomeni odločitev, da se dovoljenje, ki ga zahteva pomembni nadzorovani subjekt, ne izda ali se ne izda v celoti. Odločitev z dodatnimi določbami, kot so pogoji ali obveznosti, se šteje za negativno odločitev, razen če te dodatne določbe (a) zagotavljajo, da nadzorovani subjekt izpolnjuje zahteve zadevnega nacionalnega prava, in so bile pisno dogovorjene ali (b) zgolj ponavljajo obstoječo zahtevo ali več obstoječih zahtev, ki jih mora institucija izpolniti v skladu z ustrezno določbo nacionalnega prava, ali zahtevajo predložitev informacij o izpolnjevanju take zahteve ali več takih zahtev; |
|
(14) |
„pomemben nadzorovani subjekt“ pomeni pomemben nadzorovani subjekt, kakor je opredeljen v točki 16 člena 2 Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/17) (10); |
|
(15) |
„podružnica“ pomeni podružnico, kakor je opredeljena v členu 4(1)(17) Uredbe (EU) št. 575/2013; |
|
(16) |
„predstavništvo“ pomeni enoto, ki spodbuja dejavnosti nadzorovanega subjekta ali pomaga pri njih, ne opravlja pa dejavnosti kreditne institucije; |
|
(17) |
„nebistvene podporne storitve“ pomeni upravne storitve, storitve za stranke, izterjavo dolgov, elektronsko podpisovanje ali druge podobne storitve v povezavi z dejavnostjo kreditne institucije; |
|
(18) |
„vodnik ECB“ pomeni kateri koli dokument, ki ga sprejme Svet ECB na predlog Nadzornega odbora in se objavi na spletni strani ECB ter ki vsebuje smernice o tem, kako ECB razlaga pravne zahteve. |
Člen 2
Vsebina in področje uporabe
1. Ta sklep določa merila za prenos pooblastil za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil na vodje delovnih enot v ECB.
2. Prenos pooblastil za odločanje ne posega v nadzorniško oceno, ki se opravi za namene sprejetja odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil.
Člen 3
Prenos pooblastila za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil
1. Svet ECB v skladu s členom 4 Sklepa (EU) 2017/933 (ECB/2016/40) prenaša na vodje delovnih enot, ki jih imenuje Izvršilni odbor v skladu s členom 5 navedenega sklepa, pooblastilo za sprejetje odločitev na podlagi nacionalnih pooblastil, ki se nanašajo na: (a) pridobitev deležev; (b) pridobitev sredstev ali obveznosti; (c) prodajo deležev; (d) prodajo sredstev ali obveznosti; (e) združitve; (f) delitve; (g) poslovanje v tretjih državah ali ozemljih; (h) uporabo zunanjih izvajalcev; (i) spremembe statuta; (j) imenovanje zunanjih revizorjev; (k) dajanje kreditov povezanim osebam.
2. Odločitve na podlagi nacionalnih pooblastil iz odstavka 1 se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena ustrezna merila za sprejetje delegiranih sklepov, določena v členih 4 do 14.
3. Odločitve na podlagi nacionalnih pooblastil se ne sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če mora po nacionalnem pravu strateške ukrepe kreditnih institucij odobriti nadzorni organ ali je treba zaradi zapletenosti ocene odločitve sprejeti po postopku z neugovarjanjem.
4. Prenos pooblastil za odločanje velja za sprejetje nadzorniških odločitev in za odobritev pozitivnih ocen ECB, kadar po nacionalnem pravu ni potrebna nadzorniška odločitev.
5. Negativne odločitve se ne sprejmejo v obliki delegiranega sklepa.
6. Če se odločitev ne more sprejeti v obliki delegiranega sklepa, se sprejme v skladu s postopkom z neugovarjanjem.
Člen 4
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o pridobitvi deležev
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt pridobi deleže v kreditnih institucijah ali družbah, ki niso kreditne institucije, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
vpliv na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki pridobiva deleže, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(b) |
vpliv na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki pridobiva deleže, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(c) |
ciljni subjekt se nahaja v državi članici Unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali v tretji državi ali ozemlju z enakovrednimi nadzorniškimi in regulativnimi standardi. |
2. Ocena pridobitve deležev se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 5
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o pridobitvi sredstev ali obveznosti
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt pridobi sredstva ali obveznosti kreditnih institucij ali družb, ki niso kreditne institucije, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
vpliv pridobitve sredstev ali obveznosti na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih pridobiva, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(b) |
vpliv pridobitve sredstev ali obveznosti na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih pridobiva, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(c) |
vrednost pridobljenih sredstev in obveznosti ne presega 25 % skupnih sredstev pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih pridobiva, na posamični ravni. |
2. Ocena pridobitve sredstev ali obveznosti se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 6
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o prodaji deležev
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt proda deleže, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
vpliv na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki prodaja deleže, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(b) |
vpliv na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki prodaja deleže, je omejen, kar pomeni, da:
|
2. Ocena prodaje deležev se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 7
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o prodaji sredstev ali obveznosti
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt proda sredstva ali obveznosti, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
vpliv prodaje sredstev ali obveznosti na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih prodaja, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(b) |
vpliv prodaje sredstev ali obveznosti na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih prodaja, je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(c) |
vrednost prodanih sredstev ali obveznosti ne presega 25 % skupnih sredstev pomembnega nadzorovanega subjekta, ki jih prodaja, na posamični ravni. |
2. Ocena prodaje sredstev ali obveznosti se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 8
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o združitvah
1. Odločitve o odobritvi združitev, v katerih je udeležen najmanj en pomemben nadzorovani subjekt, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
vpliv združitve na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(b) |
vpliv združitve na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(c) |
struktura upravljanja pomembnega nadzorovanega subjekta, ki je posledica združitve, ne zbuja pomislekov z vidika nadzora. |
2. Na vodje delovnih enot se v nobenem primeru ne prenesejo pooblastila za odločanje, ki se nanašajo na:
|
(a) |
združitve enega pomembnega nadzorovanega subjekta in drugega subjekta, ki ni del iste skupine kot pomembni nadzorovani subjekt, ali |
|
(b) |
čezmejne združitve pomembnih nadzorovanih subjektov, ki so del iste skupine. |
3. Ocena združitev se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 9
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o delitvah
1. Odločitve o odobritvi delitev, v katerih je udeležen najmanj en pomemben nadzorovani subjekt, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
vpliv delitve na kapital pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembnih nadzorovanih subjektov je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(b) |
vpliv delitve na likvidnost pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembnih nadzorovanih subjektov je omejen, kar pomeni, da:
|
|
(c) |
struktura upravljanja pomembnega nadzorovanega subjekta ali pomembnih nadzorovanih subjektov, ki je posledica delitve, ne zbuja pomislekov z vidika nadzora. |
2. Na vodje delovnih enot se v nobenem primeru ne prenesejo pooblastila za odločanje, ki se nanašajo na:
|
(a) |
delitve, na podlagi katerih se ustanovi nov subjekt, ki ni del iste skupine kot pomembni nadzorovani subjekt, ali |
|
(b) |
delitve, na podlagi katerih se ustanovi subjekt v državi ali na ozemlju, ki se razlikuje od države ali ozemlja, kjer je ustanovljen pomembni nadzorovani subjekt. |
3. Ocena delitve se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 10
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o poslovanju v tretjih državah ali ozemljih
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt ustanovi podružnico v tretji državi ali ozemlju, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
podružnica se ustanovi v tretji državi ali ozemlju z enakovrednimi nadzorniškimi in regulativnimi standardi; |
|
(b) |
skupna sredstva podružnice, predvidena v poslovnem načrtu, ne presegajo 10 % skupnih sredstev pomembnega nadzorovanega subjekta in |
|
(c) |
podružnica opravlja posle, ki se izvršujejo predvsem v tretji državi ali ozemlju, kjer je podružnica ustanovljena. |
2. V obliki delegiranega sklepa se sprejmejo odločitve o naslednjih dejanjih pomembnega nadzorovanega subjekta:
|
(a) |
zaprtje podružnice; |
|
(b) |
spremembe strukture podružnic; |
|
(c) |
odprtje ali zaprtje predstavništva in |
|
(d) |
opravljanje bančnih storitev v tretji državi ali ozemlju, ne da bi bila tam vzpostavljena fizična prisotnost v obliki podružnice ali podrejene družbe, |
razen če se ta dejanja izvedejo v državi, ki je na seznamu v Prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2016/1675 (11).
3. Ocena poslovanja v tretjih državah ali ozemljih se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 11
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o uporabi zunanjih izvajalcev
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt odda dejavnosti v izvajanje zunanjim izvajalcem, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če je izpolnjeno najmanj eno od naslednjih meril:
|
(a) |
ponudnik storitev je del iste skupine kot pomembni nadzorovani subjekt (uporaba zunanjih izvajalcev znotraj skupine) in ima sedež v Uniji ali |
|
(b) |
ponudnik storitev je nadzorovani subjekt, ki ima sedež v Uniji in dovoljenje za opravljanje storitev, oddanih v zunanje izvajanje, ali |
|
(c) |
uporaba zunanjih izvajalcev se nanaša na nebistvene podporne storitve in ponudnik storitev ima sedež v Uniji ali Evropskem gospodarskem prostoru. |
2. Ocena projektov uporabe zunanjih izvajalcev se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 12
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o spremembah statuta
1. Odločitve o odobritvi sprememb statuta pomembnega nadzorovanega subjekta se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa v naslednjih primerih:
|
(a) |
spremembe, ki so zgolj formalne, vključno s spremembami imena in naslova; |
|
(b) |
spremembe, ki zgolj prenašajo zakonske ali regulativne zahteve v zvezi s statutom; |
|
(c) |
spremembe, s katerimi se izvaja sodna ali upravna odločba ali ki se uvajajo na zahtevo ECB; |
|
(d) |
spremembe v zvezi z osnovnim kapitalom pomembnega nadzorovanega subjekta, če je preneseno tudi pooblastilo za sprejetje povezane odločitve o kapitalu (npr. o razvrstitvi kapitalskih instrumentov kot instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali zmanjšanju kapitala); |
|
(e) |
spremembe statuta podrejene družbe, s katerimi se ta usklajuje s statutom nadrejene osebe, če je spremembe slednjega že odobrila ECB. |
2. Ocena sprememb statuta se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 13
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o imenovanju ali spremembah zunanjih revizorjev
1. Odločitve o imenovanju ali spremembah zunanjih revizorjev pomembnega nadzorovanega subjekta se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, kadar take odločitve po zadevnem nacionalnem pravu pomenijo izvajanje bonitetnega nadzora v skladu s členom 4 Uredbe (EU) št. 1024/2013.
2. Na vodje delovnih enot se v nobenem primeru ne prenesejo pooblastila za odločanje, ki se nanašajo na (a) odločitve o zamenjavi zunanjega revizorja z drugim, ki ga imenuje pristojni nadzorni organ, ali (b) odločitve o imenovanju zunanjega revizorja po navodilu pristojnega nadzornega organa.
3. Ocena primernosti zunanjih revizorjev se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 14
Merila za sprejetje delegiranih sklepov o dajanju kreditov povezanim osebam
1. Odločitve o odobritvi tega, da pomemben nadzorovani subjekt da kredit povezani osebi, se sprejmejo v obliki delegiranega sklepa, če so izpolnjena naslednja merila:
|
(a) |
skupna izpostavljenost pomembnega nadzorovanega subjekta do povezane osebe ne presega 5 milijonov EUR in |
|
(b) |
pogoji, ki veljajo za ta kredit, niso ugodnejši od pogojev, po katerih se krediti dajejo strankam, ki niso povezane osebe, ali so vsaj podobni kot pri istovrstnih poslih z zaposlenimi, ki niso povezane osebe pomembnega nadzorovanega subjekta. |
2. Ocena kredita povezani osebi se opravi v skladu z ustreznimi določbami nacionalnega prava, pri tem pa se upoštevajo tudi vsi veljavni vodniki ECB in/ali politike, smernice ali podobni akti pristojnih nacionalnih organov.
Člen 15
Prehodna določba
Ta sklep se ne uporablja v primerih, ko je bila vloga za odobritev katerega koli postopka iz člena 3(1) predložena ECB pred začetkom veljavnosti tega sklepa.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Frankfurtu na Majni, 31. januarja 2019
Predsednik ECB
Mario DRAGHI
(1) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(2) UL L 141, 1.6.2017, str. 14.
(3) Glej na primer sodbo Sodišča z dne 23. septembra 1986, AKZO Chemie proti Komisiji, 5/85, ECLI:EU:C:1986:328, točka 37, in sodbo Sodišča z dne 26. maja 2005, Carmine Salvatore Tralli proti ECB, C-301/02 P, ECLI:EU:C:2005:306, točka 59.
(4) Sklep ECB/2004/2 z dne 19. februarja 2004 o sprejetju Poslovnika Evropske centralne banke (UL L 80, 18.3.2004, str. 33).
(5) Sklep ECB/2014/16 z dne 14. aprila 2014 o ustanovitvi Upravnega odbora za pregled in določitvi njegovih pravil za delovanje (UL L 175, 14.6.2014, str. 47).
(6) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
(7) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).
(8) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
(9) Izvedbeni sklep Komisije 2014/908/EU z dne 12. decembra 2014 o enakovrednosti nadzorniških in regulativnih zahtev nekaterih tretjih držav in ozemelj za namene obravnave izpostavljenosti v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 359, 16.12.2014, str. 155).
(10) Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).
(11) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1).