EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32018O0003

Smernica Evropske centralne banke (EU) 2018/570 z dne 7. februarja 2018 o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2018/3)

OJ L 95, 13.4.2018, p. 23–44 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/guideline/2018/570/oj

13.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 95/23


SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/570

z dne 7. februarja 2018

o spremembi Smernice (EU) 2015/510 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2018/3)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prve alinee člena 127(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti prve alinee člena 3.1, členov 9.2, 12.1, 14.3 in 18.2 in prvega odstavka člena 20 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Enotna denarna politika zahteva opredelitev orodij, instrumentov in postopkov, ki jih uporablja Eurosistem, da bi se ta politika izvajala na enoten način v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.

(2)

V zvezi z operacijami denarne politike je treba Smernico Evropske centralne banke (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) (1) spremeniti, da se vključi nekaj potrebnih tehničnih in redakcijskih izpopolnitev v zvezi z operativnimi vidiki.

(3)

Potrebnih je nekaj tehničnih in redakcijskih izpopolnitev v zvezi z okvirom za nasprotne stranke. Poleg tega Svet ECB meni, da je treba uvesti avtomatično omejitev dostopa do operacij denarne politike nasprotnim strankam, za katere pristojni organ ugotovi, da „propadajo ali bodo verjetno propadle“.

(4)

Eurosistem je razvil enoten okvir za finančno premoženje, ki je primerno kot zavarovanje, tako da se vsi kreditni posli Eurosistema opravljajo na harmoniziran način z izvajanjem Smernice (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) v vseh državah članicah, katerih valuta je euro. Svet ECB meni, da je treba v okvir Eurosistema za zavarovanje uvesti nekatere spremembe, ki vključujejo izvzetje investicijskih skladov iz okvira primernih izdajateljev ali garantov zaradi posebnih tveganj, ki izhajajo iz nestabilnosti ureditev financiranja investicijskih skladov, ter spremembo pravil o izjemah od prepovedi lastne uporabe primernega finančnega premoženja, uporabi nezavarovanih dolžniških instrumentov z jamstvom, ki jih je izdala nasprotna stranka ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, uporabi nezavarovanih dolžniških instrumentov z jamstvom, ki jih izda kreditna institucija ali subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, in zahtevah glede transparentnosti bonitetnih ocen za krite obveznice.

(5)

Vrednostni papirji, zavarovani s hipotekami na poslovnih nepremičninah, ne bi smeli biti več primerni kot zavarovanje v okviru Eurosistema za zavarovanje, saj se tveganja in kompleksnost teh vrednostnih papirjev bistveno razlikujejo od drugih listinjenih vrednostnih papirjev, ki jih Eurosistem sprejema kot zavarovanje tako z vidika finančnega premoženja, ki služi kot zavarovanje listinjenemu vrednostnemu papirju, kot z vidika strukturnih značilnosti.

(6)

Eurosistem zahteva zagotavljanje celovitih in standardiziranih podatkov na ravni posameznega posojila o skladu finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok in s katerim so zavarovani listinjeni vrednostni papirji. Zadevne stranke morajo predložiti podatke na ravni posameznega posojila v repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila, ki ga imenuje Eurosistem. Zahteve Eurosistema za imenovanje repozitorijev podatkov na ravni posameznega posojila in dejanski postopek imenovanja je treba zaradi preglednosti dodatno pojasniti.

(7)

Primerno finančno premoženje mora izpolnjevati zahteve Eurosistema glede kreditne kvalitete, določene v bonitetnem okviru Eurosistema, ki določa postopke, pravila in načine izvedbe, ki zagotavljajo, da primerno finančno premoženje izpolnjuje zahtevo Eurosistema glede visokih bonitetnih standardov. V zvezi z bonitetnim okvirom Eurosistema je potrebnih nekaj tehničnih in redakcijskih izpopolnitev.

(8)

Pojasniti je treba pravila o kaznih, ki jih Eurosistem uporabi v primeru kršitev obveznosti nasprotnih strank.

(9)

Nasprotne stranke Eurosistema uporabljajo sisteme poravnave vrednostnih papirjev (SPVP) in povezave med SPVP, ki jih upravljajo centralne depotne družbe (CDD), da mobilizirajo ustrezno zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema.

(10)

V skladu s členom 18.2 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke mora Evropska centralna banka (ECB) določiti splošna načela za operacije odprtega trga in kreditne posle, ki jih izvaja ECB ali nacionalne centralne banke, ter načela glede objave pogojev, pod katerimi so pripravljene sklepati posle.

(11)

Eurosistem je razvil enoten okvir za tržno in netržno finančno premoženje, ki je primerno kot zavarovanje, ki se lahko mobilizira doma ali čezmejno. Za mobilizacijo tržnega finančnega premoženja znotraj Eurosistema se lahko SPVP in povezave med SPVP uporabijo samo, če jih Eurosistem oceni kot primerne.

(12)

Eurosistem od leta 1998 uporablja uporabniške standarde za ocenjevanje SPVP in povezav med SPVP, da ugotovi njihovo primernost za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema.

(13)

S sprejetjem Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in povezanih tehničnih standardov, ki obsegajo regulativne tehnične standarde in izvedbene tehnične standarde, ter zaradi bistvenega prekrivanja med zahtevami Uredbe (EU) št. 909/2014 in uporabniškimi standardi Eurosistema se je Eurosistem odločil poenostaviti postopek za ocenjevanje SPVP in povezav med SPVP.

(14)

Opredeliti je treba zahteve, ki so specifične za Eurosistem in niso zajete med zahtevami v zvezi s CDD, določenimi v Uredbi (EU) št. 909/2014.

(15)

Eurosistem je razvil standarde za uporabo tripartitnih agentov pri kreditnih poslih Eurosistema. Za vse tripartitne agente, ki ponujajo čezmejne ali domače storitve, bi moral veljati podoben postopek ocenjevanja.

(16)

Potrebnih je več sprememb, da se upoštevajo spremembe, o katerih je odločil Svet ECB, v zvezi s kriteriji primernosti zavarovanja pri kreditnih poslih Eurosistema, ki se uporabljajo za nezavarovane bančne obveznice.

(17)

Zaradi jasnosti je potrebnih več manjših tehničnih sprememb, vključno v zvezi z vrednostnimi papirji več izdajateljev, pravilom implicitne bonitetne ocene in okvirom o neizpolnjevanju obveznosti.

(18)

Zato je treba Smernico (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Spremembe

Smernica (EU) 2015/510 (ECB/2014/60) se spremeni:

(1)

člen 2 se spremeni:

(a)

točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„(7)

‚centralna depotna družba‘ (CDD) pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (*1);

(*1)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).“;"

(b)

vstavi se naslednja točka 22a:

„(22a)

‚neposredna povezava‘ pomeni ureditev med dvema SPVP, ki ju upravljata CDD, pri čemer ena CDD z odprtjem računa vrednostnih papirjev postane neposredni udeleženec SPVP, ki ga upravlja druga CDD, kar omogoča prenos vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;“;

(c)

vstavita se naslednji točki 25a in 25b:

„(25a)

‚primerna povezava‘ pomeni neposredno ali posredno povezavo, za katero je Eurosistem ocenil, da je skladna s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi VIa, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljena na Eurosistemovem seznamu primernih povezav na spletni strani ECB. Primerno posredno povezavo sestavljajo osnovne primerne neposredne povezave;

(25b)

‚primerni SPVP‘ pomeni SPVP, ki ga upravlja CDD, za katerega je Eurosistem ocenil, da je skladen s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi VIa, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljen na Eurosistemovemu seznamu primernih SPVP na spletni strani ECB;“;

(d)

točka 33 se črta;

(e)

točka 35 se nadomesti z naslednjim:

„(35)

‚finančna družba‘ pomeni finančno družbo, kakor je opredeljena v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*2);

(*2)  Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010) (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).“;"

(f)

točka 46 se nadomesti z naslednjim:

„(46)

‚posojilo čez dan‘ pomeni posojilo čez dan, kakor je opredeljeno v točki 26 člena 2 Smernice ECB/2012/27 (*3);

(*3)  Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).“;"

(g)

vstavi se naslednja točka 46b:

„(46b)

‚investicijski sklad‘ pomeni sklade denarnega trga ali sklade, ki niso skladi denarnega trga, kakor so opredeljeni v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013;“;

(h)

vstavi se naslednja točka 76a:

„(76a)

‚posredna povezava‘ pomeni vzpostavljeno povezavo med SPVP, ki ju upravljata dve različni CDD, ki jima omogoča, da izmenjata transakcije ali prenose vrednostnih papirjev prek tretjega SPVP, ki ga upravlja CDD, ki deluje kot posrednik, ali, v primeru SPVP, ki ga upravljajo CDD, udeležene v TARGET2-Securities, prek več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ki delujejo kot posredniki;“;

(i)

točka 82 se nadomesti z naslednjim:

„(82)

‚sistem poravnave vrednostnih papirjev‘ (SPVP) pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v točki 10 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev brez plačila ali proti plačilu (dostava proti plačilu);“;

(j)

točka 95 se nadomesti z naslednjim:

„(95)

‚tripartitni agent‘ pomeni CDD, ki upravlja primerni SPVP in je sklenila pogodbo z NCB, po kateri ta CDD zagotavlja določene storitve upravljanja z zavarovanjem kot agent navedene NCB;“;

(2)

v členu 4 se tabela 1 nadomesti z naslednjim:

Tabela 1

Pregled značilnosti operacij denarne politike Eurosistema

Kategorije operacij denarne politike

Vrste instrumentov

Zapadlost

Pogostost

Postopek

Povečevanje likvidnosti

Umikanje likvidnosti

Operacije odprtega trga

Operacije glavnega refinanciranja

Povratne transakcije

En teden

Tedensko

Standardne avkcije

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Povratne transakcije

Tri mesece (*4)

Mesečno (*4)

Standardne avkcije

Operacije finega uravnavanja

Povratne transakcije

Povratne transakcije

Nestandardizirana

Nestandardizirana

Avkcijski postopki

Dvostranski postopki (*5)

Valutne zamenjave

Valutne zamenjave

Zbiranje vezanih depozitov

Strukturne operacije

Povratne transakcije

Povratne transakcije

Nestandardizirana

Nestandardizirana

Standardne avkcije (*6)

Izdaja dolžniških certifikatov ECB

Krajša od 12 mesecev

Dokončni nakupi

Dokončne prodaje

Dvostranski postopki Avkcijski postopki (*7)

Odprti ponudbi

Mejno posojilo

Povratne transakcije

Čez noč

Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank

Mejni depozit

Depoziti

Čez noč

Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank

(3)

v členu 6(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

zanje veljajo kriteriji primernosti, določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;“;

(4)

v členu 7(2) se točka (f) nadomesti z naslednjim:

„(f)

zanje veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;“;

(5)

(ne zadeva slovenskega jezika);

(6)

(ne zadeva slovenskega jezika);

(7)

v členu 10 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Operativne značilnosti povratnih transakcij za namene denarne politike so naslednje:

(a)

lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;

(b)

njihova pogostost in zapadlost sta odvisni od kategorije operacij odprtega trga, za katero se uporabijo;

(c)

tiste, ki spadajo v kategorijo operacij odprtega trga, se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, z izjemo operacij finega uravnavanja, pri katerih se izvajajo na podlagi avkcijskih ali dvostranskih postopkov;

(d)

tiste, ki spadajo v kategorijo mejnega posojila, se izvajajo, kakor je opisano v členu 18;

(e)

decentralizirano jih izvajajo NCB, pri čemer to ne sme posegati v člen 45(3).“;

(8)

v členu 11 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.“;

(9)

v členu 12 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.   Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri zbiranju vezanih depozitov, veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.“;

(10)

v členu 13 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri standardni avkciji za izdajo dolžniških certifikatov ECB, veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3.“;

(11)

v členu 14 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri dokončnih transakcijah, veljajo kriteriji primernosti, kakor so določeni v delu 3.“;

(12)

v členu 25(2) se tabeli 5 in 6 nadomestita z naslednjim:

Tabela 5

Približen časovni okvir za operativne korake pri standardnih avkcijah (naveden je srednjeevropski čas (1))

Image Besedilo slike

(1)

Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.

Tabela 6

Približen časovni okvir za operativne korake pri hitrih avkcijah (naveden je srednjeevropski čas (1))

Image Besedilo slike

(1)

Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.“;

(13)

člen 55 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 55

Kriteriji primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema

Ob upoštevanju člena 57 Eurosistem dovoli sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema samo institucijam, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

(a)

so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB in niso izvzete iz obveznosti v okviru sistema obveznih rezerv Eurosistema v skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (ES) št. 1745/2003 (ECB/2003/9);

(b)

so eno od naslednjega:

(i)

pod najmanj eno obliko harmoniziranega nadzora Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;

(ii)

kreditne institucije v javni lasti v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki so pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;

(iii)

institucije, ki so pod neharmoniziranim nadzorom pristojnih organov, ki je po standardu primerljiv harmoniziranemu nadzoru Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, npr. podružnice institucij s sedežem zunaj EGP, ki so ustanovljene v državah članicah, katerih valuta je euro. Za namen ocenjevanja primernosti institucije za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema se praviloma šteje, da je neharmonizirani nadzor po standardu primerljiv harmoniziranemu nadzoru Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013, če se presodi, da so v ureditvi nadzora v zadevni jurisdikciji izvedeni ustrezni standardi iz okvira Basel III, ki jih je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor;

(c)

morajo biti finančno trdne v smislu člena 55a;

(d)

izpolnjujejo vse operativne zahteve, določene v pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporablja domača NCB ali ECB v zvezi z določenim instrumentom ali operacijo.“;

(14)

v členu 61 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   ECB objavi posodobljen seznam primernega tržnega finančnega premoženja na svoji spletni strani v skladu z metodologijo, ki je navedena na njeni spletni strani, in ga posodablja vsak dan, ko je sistem TARGET2 odprt za poslovanje. Tržno finančno premoženje, ki se uvrsti na seznam primernega tržnega finančnega premoženja, postane primerno za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, ko se objavi na seznamu. Kot izjema od tega pravila lahko Eurosistem v posebnem primeru dolžniških instrumentov, ki se poravnajo z valuto na isti dan, določi, da so ti primerni od datuma izdaje. Finančno premoženje, ocenjeno v skladu s členom 87(3), se ne objavi na tem seznamu primernega tržnega finančnega premoženja.“;

(15)

člen 66 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ob upoštevanju odstavka 2 so dolžniški instrumenti primerni, če so izdani v EGP pri centralni banki ali pri primernem SPVP.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani prek mednarodnih centralnih depotnih družb, morajo izpolnjevati naslednje kriterije, kjer je to ustrezno.

(a)

Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani v obliki zbirnih prinosniških listin (global bearer form), morajo biti izdani v obliki novih zbirnih listin (new global notes) in deponirani pri skupnem skrbniku (common safekeeper), ki je mednarodna centralna depotna družba ali CDD, ki upravlja primerni SPVP. Ta zahteva ne velja za mednarodne dolžniške instrumente, izdane v obliki zbirnih prinosniških listin, ki so bili v obliki klasičnih zbirnih listin (classical global notes) izdani pred 1. januarjem 2007, in za povečanja obstoječih izdaj (fungible tap issuances) teh listin, ki so bile izdane pod isto kodo ISIN, ne glede na datum povečanja obstoječe izdaje.

(b)

Mednarodni dolžniški instrumenti, izdani v obliki zbirnih imenskih listin (global registered form), morajo biti izdani v skladu z novo strukturo hrambe mednarodnih dolžniških instrumentov. To ne velja za mednarodne dolžniške instrumente, ki so bili izdani v obliki zbirnih imenskih listin pred 1. oktobrom 2010.

(c)

Mednarodni dolžniški instrumenti v obliki posamičnih listin (individual note form) niso primerni, razen če so bili v obliki posamičnih listin izdani pred 1. oktobrom 2010.“;

(16)

člen 67 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Dolžniški instrumenti so primerni, če so prenosljivi v nematerializirani obliki ter se hranijo in poravnavajo v državah članicah, katerih valuta je euro, prek računa pri NCB ali primernem SPVP, tako da učinkovanje in izvršitev zavarovanja ureja pravo države članice, katere valuta je euro.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.   Poleg tega v primeru, če uporaba teh dolžniških instrumentov vključuje domače in/ali čezmejne tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem, te storitve opravi tripartitni agent, ki je bil pozitivno ocenjen v skladu s standardi Eurosistema za uporabo tripartitnih agentov pri kreditnih poslih Eurosistema, ki so objavljeni na spletni strani ECB.“;

(c)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če CDD, kjer se finančno premoženje izda, in CDD, kjer se finančno premoženje hrani, nista isti subjekt, morata biti SPVP, ki ju ti dve CDD upravljata, med seboj povezana s primerno povezavo v skladu s členom 150.“;

(17)

člen 69 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Dolžniški instrumenti so primerni, če jih izdajo ali zanje jamčijo centralne banke držav članic, subjekti javnega sektorja, agencije, kreditne institucije, finančne družbe razen kreditnih institucij, nefinančne družbe, multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije. Pri tržnem finančnem premoženju z več kakor enim izdajateljem ta zahteva velja za vsakega izdajatelja.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 3:

„3.   Dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo investicijski skladi, so neprimerni.“;

(18)

v členu 70 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Dolžniški instrumenti so primerni, če jih izda izdajatelj, ustanovljen v EGP ali v državi skupine G10 zunaj EGP, ob upoštevanju izjem iz odstavkov 3 do 6 tega člena in odstavka 4 člena 81a. Pri tržnem finančnem premoženju z več kakor enim izdajateljem ta zahteva velja za vsakega izdajatelja.“;

(19)

člen 73(1)(b) se črta;

(20)

člen 73(6) se črta;

(21)

člen 81a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 81a

Kriteriji primernosti za nekatere nezavarovane dolžniške instrumente, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi

1.   Z odstopanjem od člena 64 in če izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti, so naslednji podrejeni nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi, kakor je navedeno v členu 141(3), primerni do zapadlosti, če so izdani pred 31. decembrom 2018 in njihova podrejenost ni posledica pogodbene podrejenosti, kakor je opredeljena v odstavku 2, niti strukturne podrejenosti v skladu z odstavkom 3:

dolžniški instrumenti, ki jih izdajo priznane agencije, kakor so opredeljene v členu 2 Sklepa Evropske centralne banke (EU) 2015/774 (ECB/2015/10) (*8),

dolžniški instrumenti, za katere jamči subjekt javnega sektorja Unije, ki je upravičen do odmerjanja davkov, z jamstvom, ki ima značilnosti, določene v členu 114(1) do (4) in členu 115.

2.   Za namene odstavka 1 pogodbena podrejenost pomeni podrejenost na podlagi pogojev nezavarovanega dolžniškega instrumenta, ne glede na to, ali je taka podrejenost zakonsko priznana.

3.   Nezavarovani dolžniški instrumenti, ki jih izdajo holdingi, vključno z vmesnimi holdingi, za katere velja nacionalna zakonodaja o izvajanju Direktive 2014/59/EU ali podoben okvir za sanacijo in reševanje, so neprimerni.

4.   Pri nezavarovanih dolžniških instrumentih, ki jih izdajo kreditne institucije ali investicijska podjetja ali subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi, kakor je navedeno v členu 141(3), razen pri nezavarovanih dolžniških instrumentih, ki jih izdajo multilateralne razvojne banke ali mednarodne organizacije, kakor je navedeno v členu 70(4), mora biti izdajatelj ustanovljen v Uniji.

5.   Nezavarovani dolžniški instrumenti, ki so bili primerni pred 16. aprilom 2018, vendar ne izpolnjujejo zahtev glede primernosti iz tega člena, ostanejo primerni do 31. decembra 2018, če izpolnjujejo vse druge kriterije primernosti za tržno finančno premoženje.

(*8)  Sklep Evropske centralne banke (EU) 2015/774 z dne 4. marca 2015 o programu nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih (UL L 121, 14.5.2015, str. 20).“;"

(22)

v členu 84(a) se točka (iii) nadomesti z naslednjim:

„(iii)

Če bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za izdajo ne obstaja ali, v primeru kritih obveznic, če ni bonitetne ocene za izdajo, ki izpolnjuje zahteve iz Priloge IXb, lahko Eurosistem upošteva bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za izdajatelja ali bonitetno oceno zunanje bonitetne institucije za garanta. Če pri isti izdaji obstajajo za izdajatelja in/ali garanta bonitetne ocene več zunanjih bonitetnih institucij, Eurosistem upošteva najboljšo med njimi.“;

(23)

člen 87 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Če dolžniške instrumente izda ali zanje jamči regionalna država, lokalna oblast ali ‚subjekt javnega sektorja‘, kakor je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 (v nadaljnjem besedilu: subjekt javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah), ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, Eurosistem določi bonitetno oceno v skladu z naslednjimi pravili.

(a)

Če so izdajatelji ali garanti regionalne države, lokalne oblasti ali subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki se za namene kapitalskih zahtev obravnavajo po členu 115(2) ali členu 116(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 enako kot centralna država, pod katere jurisdikcijo so ustanovljeni, se dolžniškim instrumentom, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, dodeli stopnja kreditne kvalitete, ki ustreza najboljši bonitetni oceni katere koli izmed sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za centralno državo, pod katere jurisdikcijo so ti subjekti ustanovljeni.

(b)

Če so izdajatelji ali garanti regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki niso navedeni v točki (a), se dolžniškim instrumentom, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, dodeli stopnja kreditne kvalitete, ki je eno stopnjo kreditne kvalitete nižja od najboljše bonitetne ocene katere koli izmed sprejetih zunanjih bonitetnih institucij za centralno državo, pod katere jurisdikcijo so ti subjekti ustanovljeni.

(c)

Če so izdajatelji ali garanti ‚subjekti javnega sektorja‘, kakor so opredeljeni v točki 75 člena 2, ki niso navedeni v točkah (a) in (b), se implicitna bonitetna ocena ne izpelje in se dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo ti subjekti, obravnavajo enako kot dolžniški instrumenti, ki jih izdajo ali zanje jamčijo subjekti zasebnega sektorja.“;

(b)

tabela 9 se nadomesti z naslednjim:

Tabela 9

Implicitna bonitetna ocena za izdajatelje ali garante, ki so brez bonitetne ocene zunanjih bonitetnih institucij

 

Razporeditev izdajateljev ali garantov po Uredbi (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah (*9))

Izpeljava implicitne bonitetne ocene znotraj bonitetnega okvira Eurosistema za izdajatelja ali garanta, ki spada v ustrezen razred

Razred 1

Regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah, ki jih pristojni organi za namene kapitalskih zahtev obravnavajo po členih 115(2) in 116(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 na enak način kakor centralno državo

Dodeli se jim bonitetna ocena zunanje bonitetne institucije za centralno državo, pod katere jurisdikcijo je subjekt ustanovljen

Razred 2

Druge regionalne države, lokalne oblasti in subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah

Dodeli se jim bonitetna ocena, ki je eno stopnjo kreditne kvalitete (*10) nižja od bonitetne ocene zunanje bonitetne institucije za centralno državo, pod katere jurisdikcijo je subjekt ustanovljen

Razred 3

Subjekti javnega sektorja, kakor so opredeljeni v točki 75 člena 2, ki niso subjekti javnega sektorja iz uredbe o kapitalskih zahtevah

Obravnavajo se kot izdajatelji ali dolžniki zasebnega sektorja

(24)

člen 90 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 90

Znesek glavnice in kuponi bančnih posojil

Bančna posojila so primerna, če imajo do dokončnega odplačila obveznosti:

(a)

fiksen, brezpogojen znesek glavnice in

(b)

obrestno mero, ki ne more povzročiti negativnega denarnega toka, pri čemer je obrestna mera ena od naslednjih:

(i)

obrestna mera kot pri brezkuponskih instrumentih;

(ii)

fiksna obrestna mera;

(iii)

variabilna obrestna mera, tj. vezana na referenčno obrestno mero in z naslednjo strukturo: obrestna mera kupona = referenčna mera ± x, pri čemer je f ≤ obrestna mera kupona ≤ c, kjer velja:

referenčna mera je v posameznem trenutku samo eno od naslednjega:

obrestna mera na eurskem denarnem trgu, npr. Euribor, LIBOR ali podoben indeks,

stopnja za zamenjave s konstantno zapadlostjo, npr. CMS, EIISDA, EUSA,

donosnost državne obveznice iz euroobmočja ali indeksa več državnih obveznic iz euroobmočja z zapadlostjo enega leta ali manj,

f (spodnja meja) in c (zgornja meja) sta, če sta prisotna, številki, ki sta vnaprej opredeljeni ob izdaji ali se lahko skozi čas spreminjata samo v skladu z načrtom, vnaprej opredeljenim ob izdaji. Pribitek, x, se lahko med trajanjem bančnega posojila spreminja.“;

(25)

v členu 138 se odstavek 3 spremeni:

(a)

točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c)

netržne hipotekarne dolžniške instrumente;“;

(b)

doda se naslednja točka (d):

„(d)

multi-cédulas, izdani pred 1. majem 2015, pri čemer osnovne cédulas izpolnjujejo kriterije, določene v členu 129(1) do (3) in (6) Uredbe (EU) št. 575/2013.“;

(26)

v členu 139 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3.   Če je treba preveriti skladnost z odstavkom 1(b), to je pri kritih obveznicah, kadar veljavna zakonodaja ali prospekt ne izključuje možnosti vključitve dolžniških instrumentov, navedenih v odstavku 1(b), med finančno premoženje kritnega sklada in kadar je izdajatelj ali subjekt, ki je z izdajateljem v tesni povezavi, izdal take dolžniške instrumente, lahko NCB sprejmejo vse naslednje ukrepe ali nekatere od njih, da opravijo občasne preglede skladnosti z odstavkom 1(b).

(a)

NCB lahko pridobijo redna nadzorna poročila, ki omogočajo pregled finančnega premoženja v kritnem skladu kritih obveznic.

(b)

Če nadzorna poročila ne zagotovijo zadostnih informacij za namene preverjanja, lahko NCB od nasprotne stranke, ki mobilizira krito obveznico in s tem potencialno krši odstavek 1(b), pridobijo samopotrditev in zavezo, s katero nasprotna stranka potrdi, da kritni sklad kritih obveznic ne vsebuje nezavarovanih bančnih obveznic z jamstvom države, ki jih je izdala nasprotna stranka ali subjekt v tesni povezavi z njo, ki mobilizira krito obveznico, s čimer bi kršila odstavek 1(b). Samopotrditev nasprotne stranke mora podpisati predsednik uprave, finančni direktor ali vodilni uslužbenec na podobno visokem položaju oziroma pooblaščeni podpisnik v njegovem imenu.

(c)

NCB lahko od nasprotne stranke, ki mobilizira krito obveznico in s tem potencialno krši odstavek 1(b), letno pridobijo naknadno potrditev zunanjih revizorjev ali oseb, ki spremljajo kritni sklad, s katero potrdijo, da kritni sklad kritih obveznic ne vsebuje nezavarovanih bančnih obveznic z jamstvom države, ki jih je izdala nasprotna stranka ali subjekt v tesni povezavi z njo, ki mobilizira krito obveznico, s čimer bi kršila odstavek 1(b).

4.   Če nasprotna stranka na podlagi zahteve NCB ne zagotovi samopotrditve in potrditve v skladu z odstavkom 3, ta nasprotna stranka krite obveznice ne sme mobilizirati kot zavarovanje v skladu z odstavkom 1.“;

(27)

člen 141 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 141

Omejitve v zvezi z nezavarovanimi dolžniškimi instrumenti, ki jih izdajo kreditne institucije in subjekti, ki so z njimi v tesni povezavi

1.   Nasprotna stranka ne sme predložiti ali uporabiti kot zavarovanje nezavarovanih dolžniških instrumentov, ki jih je izdala kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, ki je s to kreditno institucijo v tesni povezavi, kolikor skupna vrednost takega zavarovanja, ki ga je izdala ta kreditna institucija ali drug subjekt, ki je z njo v tesni povezavi, presega 2,5 % skupne vrednosti finančnega premoženja, ki ga ta nasprotna stranka uporabi kot zavarovanje, po upoštevanju veljavnih odbitkov. Ta prag se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)

če vrednost takega finančnega premoženja po upoštevanju veljavnih odbitkov ne presega 50 milijonov EUR;

(b)

če za to finančno premoženje jamči subjekt javnega sektorja, ki je upravičen do odmerjanja davkov, z jamstvom, ki ima značilnosti, določene v členu 114, ali

(c)

če je to finančno premoženje izdala agencija (kakor je opredeljena v točki 2 člena 2), multilateralna razvojna banka ali mednarodna organizacija.

2.   Če se med dvema ali več izdajatelji nezavarovanih dolžniških instrumentov vzpostavi tesna povezava ali pride do njihove združitve, se prag iz odstavka 1 začne uporabljati šest mesecev po datumu, ko se je tesna povezava vzpostavila ali ko je združitev začela učinkovati.

3.   Za namene tega člena imajo ‚tesne povezave‘ med subjektom izdajateljem in drugim subjektom enak pomen kakor ‚tesne povezave‘ med nasprotno stranko in drugim subjektom, kakor je navedeno v členu 138.“;

(28)

člen 148 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

tržno finančno premoženje se mobilizira prek: (i) primernih povezav; (ii) veljavnih postopkov CCBM; (iii) primernih povezav v kombinaciji s CCBM; in“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Nasprotne stranke izvršijo prenos primernega finančnega premoženja prek svojih računov za poravnavo vrednostnih papirjev pri primernem SPVP.“;

(c)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Nasprotna stranka, ki nima skrbniškega računa pri NCB ali računa za poravnavo vrednostnih papirjev pri primernem SPVP, lahko poravna transakcije prek računa za poravnavo vrednostnih papirjev ali skrbniškega računa korespondenčne kreditne institucije.“;

(29)

člen 150 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 150

Primerne povezave med SPVP

1.   Poleg CCBM lahko nasprotne stranke za čezmejni prenos tržnega finančnega premoženja uporabljajo primerne povezave. ECB objavi seznam primernih povezav na svoji spletni strani.

2.   Finančno premoženje, ki je dostopno prek primerne povezave, se lahko uporablja za kreditne posle Eurosistema in za kateri koli drugi namen, ki ga izbere nasprotna stranka.

3.   Pravila o uporabi primernih povezav so določena v Prilogi VI.“;

(30)

člen 151 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 151

CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami

1.   Nasprotne stranke lahko za čezmejno mobilizacijo primernega tržnega finančnega premoženja uporabljajo primerne povezave v kombinaciji s CCBM.

2.   Pri uporabi primernih povezav med SPVP v kombinaciji s CCBM imajo nasprotne stranke finančno premoženje, ki je izdano pri SPVP izdajatelja, na računu pri SPVP investitorja, in sicer neposredno ali prek skrbnika.

3.   Finančno premoženje, mobilizirano po odstavku 2, se lahko izda v SPVP države EGP zunaj euroobmočja, za katerega je Eurosistem ocenil, da je skladen s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi VIa, pod pogojem, da obstaja primerna povezava med SPVP izdajatelja in SPVP investitorja.

4.   Pravila o uporabi CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami so določena v Prilogi VI.“;

(31)

v členu 152 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   CCBM (vključno s CCBM v kombinaciji s primernimi povezavami) se lahko uporablja kot osnova za čezmejno uporabo tripartitnih storitev upravljanja z zavarovanjem. Čezmejna uporaba tripartitnih storitev upravljanja z zavarovanjem vključuje NCB, ki, kjer se tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem ponujajo za čezmejno uporabo pri Eurosistemu, deluje kot korespondent za NCB, katerih nasprotne stranke so zaprosile za čezmejno uporabo takih tripartitnih storitev upravljanja z zavarovanjem za namene kreditnih poslov Eurosistema.

Da bi lahko zadevni tripartitni agent zagotavljal tripartitne storitve upravljanja z zavarovanjem za čezmejno uporabo pri Eurosistemu v skladu s prvim pododstavkom, mora izpolnjevati vrsto dodatnih funkcijskih zahtev, ki jih določi Eurosistem, kakor je navedeno v dokumentu ‚Korespondenčni centralnobančni model (CCBM). Postopki za nasprotne stranke Eurosistema‘ (oddelek 2.1.3, drugi odstavek).“;

(32)

v členu 156 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Če nasprotna stranka krši obveznost iz člena 154(1)(c) več kakor dvakrat v obdobju 12 mesecev in se v zvezi z vsako kršitvijo:

(a)

naloži denarna kazen;

(b)

je nasprotna stranka obveščena o vsakokratni odločitvi o naložitvi denarne kazni;

(c)

se vsak primer neizpolnjevanja obveznosti nanaša na isto vrsto neizpolnjevanja obveznosti,

Eurosistem ob tretji kršitvi začasno izključi nasprotno stranko iz prve operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki sledi obvestitvi o začasni izključitvi.

Če nato nasprotna stranka ponovno krši obveznost, se začasno izključi iz prve operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv, ki sledi obvestitvi o začasni izključitvi, dokler ne poteče 12-mesečno obdobje brez nadaljnje take kršitve na strani nasprotne stranke.

Vsako 12-mesečno obdobje se izračuna od datuma obvestitve o sankciji za kršitev obveznosti iz člena 154(1)(c). Upoštevata se druga in tretja kršitev, storjeni v 12 mesecih od te obvestitve.“;

(33)

člen 158 se spremeni:

(a)

odstavek 3a se nadomesti z naslednjim:

„3a.   Eurosistem lahko nasprotnim strankam, ki usmerjajo likvidnost Eurosistema k drugemu subjektu, ki spada v isto bančno ‚skupino‘ (kakor je opredeljena v točki 26 člena 2(1) Direktive 2014/59/EU in točki 11 člena 2 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*11), iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij denarne politike, če je subjekt, ki prejme to likvidnost, (i) neprimerni subjekt za prenehanje ali (ii) subjekt, za katerega velja diskrecijski ukrep iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja.

(*11)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;"

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Eurosistem iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja brez poseganja v druge diskrecijske ukrepe omeji dostop do operacij denarne politike Eurosistema nasprotnim strankam, za katere pristojni organi na podlagi pogojev, določenih v členu 18(4)(a) do (d) Uredbe (EU) št. 806/2014, ali pogojev, določenih v nacionalni zakonodaji o izvajanju člena 32(4)(a) do (d) Direktive 2014/59/EU, ocenijo, da ‚propadajo ali bodo verjetno propadle‘. Omejitev mora ustrezati stopnji dostopa do operacij denarne politike Eurosistema v trenutku, ko se za take nasprotne stranke ugotovi, da ‚propadajo ali bodo verjetno propadle‘. NCB v svojih pogodbenih dogovorih ali predpisih zagotovijo, da je omejitev dostopa zadevni nasprotni stranki avtomatična, ne da bi bilo treba sprejeti posebno odločitev, in da začne omejitev dostopa učinkovati naslednji dan po dnevu, ko ustrezni organi ocenijo, da zadevna nasprotna stranka ‚propada ali bo verjetno propadla‘. Ta omejitev ne posega v nadaljnje diskrecijske ukrepe, ki jih lahko sprejme Eurosistem.“;

(34)

v členu 159 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Eurosistem lahko s seznama primernega tržnega finančnega premoženja izključi naslednje finančno premoženje:

(a)

finančno premoženje, ki ga izdajo, soizdajo ali servisirajo ali zanj jamčijo nasprotne stranke ali subjekti, ki so z nasprotnimi strankami v tesni povezavi, za katere veljajo zamrznitev sredstev in/ali drugi ukrepi Unije po členu 75 Pogodbe ali države članice, s katerimi se omeji uporaba sredstev; in/ali

(b)

finančno premoženje, ki ga izdajo, soizdajo ali servisirajo ali zanj jamčijo nasprotne stranke ali subjekti, ki so z nasprotnimi strankami v tesni povezavi, v zvezi s katerimi je Svet ECB sprejel odločitev, da se jim začasno ali trajno onemogoči ali omeji dostop do operacij odprtega trga ali odprtih ponudb Eurosistema.“;

(35)

v členu 166 se odstavek 4a nadomesti z naslednjim:

„4a.   Vsaka NCB mora uporabljati pogodbene dogovore ali predpise, ki zagotavljajo, da je domači NCB kadar koli pravno omogočeno, da v primeru, če nima na voljo nobenega sredstva iz člena 166(2), naloži denarno kazen za neizpolnitev obveznosti nasprotne stranke, da v celoti ali delno povrne ali plača kateri koli znesek posojila ali cene povratnega nakupa ali dostavi kupljeno finančno premoženje ob zapadlosti ali ko je to drugače dolžna storiti. Denarna kazen se izračuna v skladu z oddelkom III Priloge VII, ob upoštevanju zneska denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla plačati ali vrniti, ali vrednosti finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka ni mogla dostaviti, in števila koledarskih dni, ko nasprotna stranka ni izvedla plačila, vračila ali dostave.“;

(36)

vstavi se nova Priloga VIa in priloge VII, VIII in IXa se spremenijo v skladu s Prilogo k tej smernici.

Člen 2

Začetek učinkovanja in izvedba

1.   Ta smernica začne učinkovati na dan, ko so o njej uradno obveščene nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro.

2.   Nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za uskladitev s to smernico, in jih uporabljajo od 16. aprila 2018, razen točke 24 člena 1, v zvezi s katero sprejmejo potrebne ukrepe in jih uporabljajo od 1. oktobra 2018. O besedilih in sredstvih, ki se nanašajo na te ukrepe, obvestijo ECB do 16. marca 2018, razen besedil in sredstev, ki se nanašajo na ukrepe v zvezi s točko 24 člena 1, o katerih obvestijo ECB do 3. septembra 2018.

Člen 3

Naslovniki

Ta smernica je naslovljena na vse centralne banke Eurosistema.

V Frankfurtu na Majni, 7. februarja 2018

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI


(1)  Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/510 z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2014/60) (UL L 91, 2.4.2015, str. 3).

(2)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(*4)  V skladu s členom 7(2)(b), členom 7(2)(c), členom 7(3) in členom 7(4).

(*5)  V skladu s členom 8(2)(c), členom 10(4)(c), členom 11(5)(c) in členom 12(6)(c).

(*6)  V skladu s členom 9(2)(c), členom 10(4)(c) in členom 13(5)(d).

(*7)  V skladu s členom 9(2)(c) in členom 14(3)(c).“;

(*9)  Uredba (EU) št. 575/2013, v tej tabeli poimenovana tudi kot uredba o kapitalskih zahtevah.

(*10)  Informacije o stopnjah kreditne kvalitete so objavljene na spletni strani ECB.“;


PRILOGA

1.

Vstavi se naslednja Priloga VIa:

PRILOGA VIa

KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA UPORABO SISTEMOV PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN POVEZAV MED SISTEMI PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV PRI KREDITNIH POSLIH EUROSISTEMA

I.   KRITERIJI PRIMERNOSTI ZA SISTEME PORAVNAVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV (SPVP) IN POVEZAVE MED SPVP

1.

Eurosistem ugotovi primernost SPVP, ki ga upravlja centralna depotna družba (CDD), ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, ali nacionalna centralna banka (NCB) ali javni organ, kakor je določen v členu 1(4) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (1), države članice, katere valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: upravljavec SPVP), na podlagi naslednjih kriterijev:

(a)

upravljavec SPVP v euroobmočju izpolnjuje zahteve za izdajo dovoljenja za CDD, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014, in

(b)

NCB države članice, v kateri deluje zadevni SPVP, je vzpostavila in ohranja ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavcem SPVP v euroobmočju, ki vključujejo zahteve Eurosistema, določene v oddelku II.

Če postopek za izdajo dovoljenja iz naslova III Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s CDD v euroobmočju ni zaključen, se točki (a) in (b) ne uporabljata. V tem primeru mora biti SPVP, ki ga upravlja ta CDD, pozitivno ocenjen na podlagi dokumenta z naslovom Framework for the assessment of securities settlement systems and links to determine their eligibility for use in Eurosystem credit operations (okvir za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema), januar 2014, ki je objavljen na spletni strani ECB.

2.

Eurosistem ugotovi primernost neposredne povezave ali posredne povezave na podlagi naslednjih kriterijev:

(a)

neposredna povezava ali v primeru posredne povezave vsaka od osnovnih neposrednih povezav izpolnjuje zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014;

(b)

NCB držav članic, v katerih so ustanovljeni SPVP investitorja, kateri koli SPVP posrednik in SPVP izdajatelja, so vzpostavile in ohranjajo ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavci SPVP v euroobmočju, ki vključujejo zahteve Eurosistema, določene v oddelku II;

(c)

Eurosistem šteje SPVP investitorja, katerega koli SPVP posrednika in SPVP izdajatelja, ki so vključeni v povezavo, za primerne.

Če postopek za izdajo dovoljenja iz naslova III Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s katero koli CDD, ki upravlja SPVP, vključen v povezavo, ni zaključen, se točke (a) do (c) ne uporabljajo. V tem primeru morajo biti povezave, v katere je vključen SPVP, ki ga upravlja taka CDD, pozitivno ocenjene na podlagi okvira za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, januar 2014.

3.

Eurosistem pred ugotovitvijo primernosti neposredne povezave ali posredne povezave, v katero je vključen SPVP ali več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ustanovljene v državi Evropskega gospodarskega prostora (EGP), katere valuta ni euro, ali NCB ali javni organi države EGP, katere valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, ki ga upravlja upravljavec SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja), opravi analizo poslovnih razlogov, pri kateri med drugim upošteva vrednost primernega finančnega premoženja, ki ga izdajo ali vodijo ti SPVP.

4.

Če je rezultat analize poslovnih razlogov pozitiven, Eurosistem ugotovi primernost povezave, v katero so vključeni SPVP v državah EGP zunaj euroobmočja, na podlagi naslednjih kriterijev.

(a)

Upravljavci SPVP v državah EGP zunaj euroobmočja, ki so vključeni v povezavo, in sama povezava izpolnjujejo zahteve, določene v Uredbi (EU) št. 909/2014.

(b)

V primeru neposredne povezave je NCB države članice, v kateri deluje SPVP investitorja, vzpostavila in ohranja ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavcem SPVP investitorja v euroobmočju. Ti pogodbeni ali drugi dogovori morajo določati obveznost upravljavca SPVP v euroobmočju, da v svojih pravnih dogovorih z upravljavcem SPVP izdajatelja v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II.

V primeru posredne povezave mora vsaka od osnovnih neposrednih povezav, kjer SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja deluje kot SPVP izdajatelja, izpolnjevati kriterij iz prvega odstavka točke (b). Pri posredni povezavi, kjer sta tako SPVP posrednik kot SPVP izdajatelja SPVP v državah EGP zunaj euroobmočja, mora NCB države članice, v kateri deluje SPVP investitorja, vzpostaviti in ohranjati ustrezne pogodbene ali druge dogovore z upravljavcem SPVP investitorja v euroobmočju. Ti pogodbeni ali drugi dogovori morajo poleg obveznosti upravljavca SPVP v euroobmočju, da v svojih pravnih dogovorih z upravljavcem SPVP posrednika v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II, določati tudi obveznost upravljavca SPVP posrednika v državi EGP zunaj euroobmočja, da v svojih pogodbenih ali drugih dogovorih z upravljavcem SPVP izdajatelja v državi EGP zunaj euroobmočja izvede določbe iz oddelka II.

(c)

Eurosistem vse SPVP v euroobmočju, ki so vključeni v povezavo, šteje za primerne.

(d)

NCB države EGP zunaj euroobmočja, v kateri deluje SPVP investitorja, se je zavezala poročati informacije o primernem finančnem premoženju, s katerim se trguje na domačih sprejemljivih trgih, na način, ki ga določi Eurosistem.

Če postopek za izdajo dovoljenja iz naslova III Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi s katero koli CDD, ki upravlja SPVP investitorja, SPVP posrednika ali SPVP izdajatelja, vključen v povezavo, ni zaključen, se točke (a) do (d) ne uporabljajo. V tem primeru morajo biti povezave, v katere je vključen SPVP, ki ga upravlja taka CDD, pozitivno ocenjene na podlagi okvira za ocenjevanje sistemov poravnave vrednostnih papirjev in povezav za namene ugotavljanja njihove primernosti za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, januar 2014.

II.   ZAHTEVE EUROSISTEMA

1.

Za zagotovitev pravne ustreznosti mora upravljavec SPVP nacionalni centralni banki države članice, v kateri zadevni SPVP deluje, s sklicevanjem na zavezujočo pravno dokumentacijo v obliki ustrezne pogodbe ali z navedbo obveznih pogojev zadevnega upravljavca SPVP ali kako drugače zagotoviti, da:

(a)

upravičenost do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP, ki ga upravlja ta upravljavec SPVP, vključno z vrednostnimi papirji, ki se vodijo prek povezav, ki jih upravlja upravljavec SPVP (vodijo se na računih, ki jih vodijo upravljavci povezanih SPVP), ureja pravo države EGP;

(b)

je upravičenost udeležencev SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v tem SPVP, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da udeleženci SPVP niso izpostavljeni insolventnosti tega upravljavca SPVP;

(c)

je v primeru, ko SPVP deluje v vlogi SPVP izdajatelja, upravičenost povezanega SPVP investitorja do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP izdajatelja, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da SPVP investitorja in njegovi udeleženci niso izpostavljeni insolventnosti upravljavca SPVP izdajatelja;

(d)

je v primeru, ko SPVP deluje v vlogi SPVP investitorja, upravičenost tega SPVP do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v povezanem SPVP izdajatelja, jasna in nedvoumna ter zagotavlja, da SPVP investitorja in njegovi udeleženci niso izpostavljeni insolventnosti upravljavca SPVP izdajatelja;

(e)

nobena pridržna pravica ali podoben mehanizem, ki ga določa veljavno pravo ali pogodbeni dogovori, ne bo negativno vplival na upravičenost NCB do vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP;

(f)

je postopek za razporeditev primanjkljaja vrednostnih papirjev, ki se vodijo v SPVP, zlasti v primeru insolventnosti: (i) upravljavca SPVP; (ii) katere koli tretje osebe, udeležene pri hrambi vrednostnih papirjev, ali (iii) katerega koli povezanega SPVP izdajatelja, jasen in nedvoumen;

(g)

so postopki, po katerih se uveljavljajo pravice v zvezi z vrednostnimi papirji na podlagi pravnega okvira SPVP, jasni in nedvoumni, vključno z vsemi formalnostmi, ki jih je treba izpolniti v razmerju do povezanega SPVP izdajatelja, kadar SPVP deluje kot SPVP investitorja.

2.

Upravljavec SPVP mora v primeru, ko SPVP, ki ga upravlja, deluje kot SPVP investitorja, zagotoviti, da bodo prenosi vrednostnih papirjev, opravljeni prek povezav, dokončni v smislu Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), tj. da teh prenosov vrednostnih papirjev ni mogoče preklicati, razveljaviti, odpraviti ali kako drugače izničiti.

3.

Upravljavec SPVP mora v primeru, ko SPVP, ki ga upravlja, deluje kot SPVP izdajatelja, zagotoviti, da ne bo uporabljal tretje institucije, na primer banke ali katere koli druge osebe, ki ni SPVP, za posrednika med izdajateljem in SPVP izdajatelja, ali pa mora zagotoviti, da ima njegov SPVP neposredno ali posredno povezavo s SPVP, ki je v tem (edinstvenem in neposrednem) razmerju.

4.

Da se lahko uporabijo povezave med SPVP, ki se uporabljajo za poravnavo poslov centralne banke, morajo biti vzpostavljene rešitve, ki omogočajo poravnavo v centralnobančnem denarju po načelu dostave proti plačilu znotraj dneva ali poravnavo brez plačila znotraj dneva, ki je lahko v obliki bruto poravnave v realnem času ali v obliki vrste obdelav v svežnjih z dokončnostjo znotraj dneva. Zaradi značilnosti poravnave v TARGET2-Securities se šteje, da je ta zahteva že izpolnjena za neposredne in posredne povezave, pri katerih so vsi SPVP, ki so vključeni v povezavo, integrirani v TARGET2-Securities.

5.

V zvezi s časom delovanja in dnevi, ko je sistem odprt:

(a)

morajo posamezni SPVP in njegove povezave zagotavljati storitve poravnave na vse delovne dni sistema TARGET2;

(b)

mora posamezni SPVP delovati med dnevno obdelavo, kakor je navedeno v Dodatku V Priloge II k Smernici ECB/2012/27 (3);

(c)

morajo SPVP, ki so vključeni v neposredne povezave ali posredne povezave, svojim udeležencem omogočati, da predložijo navodila za poravnavo v istem dnevu po načelu dostave proti plačilu prek SPVP izdajatelja in/ali SPVP posrednika (kot je primerno) v SPVP investitorja vsaj do 15.30 po srednjeevropskem času (4);

(d)

morajo SPVP, ki so vključeni v neposredne povezave ali posredne povezave, svojim udeležencem omogočati, da predložijo navodila za poravnavo v istem dnevu brez plačila prek SPVP izdajatelja ali SPVP posrednika (kot je primerno) v SPVP investitorja vsaj do 16.00 po srednjeevropskem času;

(e)

morajo biti pri SPVP vzpostavljeni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se v izrednih primerih čas delovanja iz točk (b) do (d) podaljša.

Zaradi značilnosti poravnave v TARGET2-Securities se šteje, da so te zahteve že izpolnjene za SPVP, ki so integrirani v TARGET2-Securities, ter za neposredne in posredne povezave, pri katerih so vsi SPVP, ki so vključeni v povezavo, integrirani v TARGET2-Securities.

III.   POSTOPEK NA PODLAGI VLOGE

1.

Upravljavci SPVP v euroobmočju, ki želijo, da se njihove storitve uporabljajo pri kreditnih poslih Eurosistema, morajo vlogo za oceno primernosti predložiti NCB države članice, v kateri je ustanovljen SPVP.

2.

Za povezave, vključno s tistimi, v katere je vključen SPVP v državi EGP zunaj euroobmočja, mora upravljavec SPVP investitorja vlogo za oceno primernosti predložiti NCB države članice, v kateri deluje SPVP investitorja.

3.

Eurosistem lahko vlogo zavrne ali, kadar je primernost SPVP ali povezave že ugotovljena, odloči o začasni ali trajni neprimernosti SPVP ali povezave, če:

(a)

ni izpolnjen en ali več kriterijev primernosti iz oddelka I;

(b)

bi lahko uporaba SPVP ali povezave vplivala na varnost in učinkovitost kreditnih poslov Eurosistema in izpostavila Eurosistem tveganju finančnih izgub ali se drugače iz razlogov skrbnega in varnega poslovanja šteje, da taka uporaba pomeni tveganje.

4.

O odločitvi Eurosistema o primernosti SPVP ali povezave se uradno obvesti upravljavca SPVP, ki je predložil vlogo za oceno primernosti. Eurosistem bo vsako negativno odločitev obrazložil.

5.

SPVP ali povezava se lahko uporabi pri kreditnih poslih Eurosistema, ko se objavi na Eurosistemovem seznamu primernih SPVP in primernih povezav na spletni strani ECB.

“;

2.

naslov Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

IZRAČUN SANKCIJ, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 5, IN DENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 7“;

3.

naslov oddelka I Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

„I.   

IZRAČUN DENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 5“;

4.

naslov oddelka II Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

„II.   

IZRAČUN NEDENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 5“;

5.

v Prilogi VII se doda naslednji oddelek III:

„III.   IZRAČUN DENARNIH KAZNI, KI SE UPORABIJO V SKLADU Z DELOM 7

1.

NCB izračunajo denarno kazen po členu 166(4a) v skladu z naslednjim:

(a)

Za neizpolnjevanje obveznosti iz člena 166(4a) se denarna kazen izračuna po obrestni meri mejnega posojila, ki je veljala na dan, ko se je neizpolnjevanje začelo, povečani za 2,5 odstotne točke.

(b)

Denarna kazen se izračuna po kazenski obrestni meri v skladu z odstavkom (a) od zneska denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla vrniti ali plačati, ali od vrednosti finančnega premoženja, ki ni bilo dostavljeno, pomnoženo s koeficientom X/360, kjer je X število koledarskih dni, največ sedem, ko nasprotna stranka ni: (i) vrnila katerega koli zneska posojila, plačala cene povratnega nakupa ali drugače zapadlih denarnih sredstev ali (ii) dostavila finančnega premoženja ob zapadlosti ali ko je bila to drugače dolžna storiti v skladu s pogodbenimi dogovori ali predpisi.

2.

Za izračun denarne kazni v skladu z odstavkom 1(a) in (b) se uporabi naslednja formula:

[[znesek denarnih sredstev, ki ga nasprotna stranka ni mogla vrniti ali plačati, ali vrednost finančnega premoženja, ki ga nasprotna stranka ni mogla dostaviti] EUR * (obrestna mera mejnega posojila, ki je veljala na dan, ko se je neizpolnjevanje začelo, povečana za 2,5 odstotne točke) * [X]/360 (kjer je X število koledarskih dni, ko nasprotna stranka ni izvedla plačila, vračila ali dostave) = […] EUR].“;

6.

v oddelku II Priloge VIII se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Za zajem polj, kjer podatki niso na voljo, obrazci za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila vsebujejo nabor šestih vrst manjkajočih podatkov (no data – ND), ki jih je treba vnesti, kadar posameznih podatkov ni mogoče predložiti skladno z obrazcem za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila.

Tabela 1

Pojasnilo glede vrst odsotnosti podatkov

Vrsta odsotnosti podatkov

Pojasnilo

ND1

Podatki niso bili zbrani, ker jih ne zahtevajo kriteriji, ki so podlaga za odobritev posojila

ND2

Podatki so bili zbrani ob vlogi za odobritev posojila, vendar ob odobritvi vloge niso bili vneseni v sistem za poročanje

ND3

Podatki so bili zbrani ob vlogi za odobritev posojila, vendar so bili vneseni v sistem, ki je ločen od sistema za poročanje

ND4

Podatki so bili zbrani, vendar bodo na voljo šele od MM-LLLL

ND5

Ni relevantno

ND6

Ne pride v poštev v zadevni jurisdikciji“

7.

v točki (a) odstavka 1 oddelka III Priloge VIII se besedilo „ND1 do ND7“ nadomesti z besedilom „ND1 do ND6“;

8.

v odstavku 3 oddelka III Priloge VIII se besedilo „ND5, ND6 in ND7“ nadomesti z besedilom „ND5 in ND6“;

9.

v oddelku IV.I Priloge VIII se točka (a) odstavka 3 nadomesti z naslednjim:

„(a)

mora vzpostaviti in ohranjati zanesljive tehnološke sisteme in operativne kontrole, ki mu omogočajo, da podatke na ravni posameznega posojila obdeluje na način, ki podpira zahteve Eurosistema za predložitev in dostop do podatkov na ravni posameznega posojila v zvezi s primernim finančnim premoženjem, za katero veljajo zahteve za razkritje na ravni posameznega posojila, kakor je določeno v členu 78 in tej prilogi.

Zlasti mora tehnološki sistem repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila omogočati, da uporabniki podatkov izpišejo podatke na ravni posameznega posojila, ocene podatkov na ravni posameznega posojila in časovni žig predložitve podatkov, in sicer s pomočjo ročnih in avtomatičnih postopkov, ki zajemajo vse predložitve podatkov na ravni posameznega posojila za vse transakcije z listinjenimi vrednostnimi papirji, ki so bili predloženi prek repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, in izpis več datotek s podatki na ravni posameznega posojila, če se zahtevajo v eni zahtevi za prenos.“;

10.

v oddelku IV.II Priloge VIII se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

Eurosistem bo v razumnem roku (cilj je 60 delovnih dni od uradne obvestitve iz odstavka 3) proučil vlogo repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila za imenovanje z vidika skladnosti tega repozitorija z zahtevami iz te smernice. Eurosistem lahko v okviru proučitve zahteva, da repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila opravi eno ali več interaktivnih predstavitev v živo z zaposlenimi v Eurosistemu, da prikaže tehnične zmogljivosti repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, povezane z zahtevami iz odstavkov 2 in 3 oddelka IV.I te priloge. Če se taka predstavitev zahteva, se šteje za obvezno zahtevo v postopku na podlagi vloge. Predstavitev lahko vključuje tudi uporabo testnih datotek.“;

11.

v oddelku IV Priloge VIII se doda naslednji pododdelek IIa:

„IIa.   Minimalne informacije, ki jih mora vsebovati vloga za imenovanje, da se šteje za popolno

1.

V zvezi z zahtevami Eurosistema glede prostega dostopa, nediskriminacije in preglednosti morajo vložniki zagotoviti naslednje informacije:

(a)

podrobna merila za dostop in vse omejitve dostopa do podatkov na ravni posameznega posojila za uporabnike podatkov ter podrobnosti o vseh razlikah med temi merili za dostop in omejitvami dostopa za uporabnike podatkov in razlogi za te razlike;

(b)

izjave glede politike ali drug pisni opis postopkov in meril, ki se uporabljajo za odobritev dostopa uporabnika podatkov do posamezne datoteke s podatki na ravni posameznega posojila, ter dodatne podrobnosti, v teh izjavah glede politike ali v drugem pisnem opisu, o vseh tehničnih in postopkovnih varovalih, ki so vzpostavljena za zagotavljanje nediskriminacije.

2.

V zvezi z zahtevo Eurosistema glede obsega zajetja podatkov morajo vložniki zagotoviti naslednje informacije.

(a)

Število zaposlenih pri vložniku na področju zagotavljanja storitev repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, tehnična usposobljenost zaposlenih in/ali drugi viri, namenjeni temu področju, ter kako vložnik upravlja in ohranja tehnično znanje teh zaposlenih in/ali druge vire, da zagotovi tehnično in operativno neprekinjeno delovanje na dnevni ravni kljub morebitnim spremembam zaposlenih ali virov.

(b)

Posodobljena statistika o obsegu zajetja podatkov, vključno s tem, koliko neporavnanih listinjenih vrednostnih papirjev, ki so primerni za posle zavarovanja pri Eurosistemu, je trenutno pri vložniku, vključno z razčlenitvijo teh listinjenih vrednostnih papirjev po geografski lokaciji dolžnikov finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, in po vrstah finančnega premoženja, ki ustvarja denarni tok, določenih v členu 73(1). Če posamezne vrste finančnega premoženja trenutno ni pri vložniku, je treba zagotoviti informacije o vložnikovih načrtih in tehnični izvedljivosti za zajetje te vrste finančnega premoženja v prihodnosti.

(c)

Tehnično delovanje vložnikovega sistema repozitorija podatkov na ravni posameznega posojila, vključno s pisnim opisom:

(i)

uporabniških navodil za njegov uporabniški vmesnik, ki pojasnjujejo dostop, izpis in predložitev podatkov na ravni posameznega posojila, in sicer z vidika uporabnikov podatkov in z vidika ponudnikov podatkov;

(ii)

trenutne tehnične in operativne zmogljivosti vložnikovega sistema repozitorija, npr. koliko transakcij z listinjenimi vrednostnimi papirji se lahko shrani v sistemu (in ali se lahko zmogljivost sistema enostavno poveča), kako se hranijo podatki na ravni posameznega posojila v zvezi s preteklimi transakcijami z listinjenimi vrednostnimi papirji in kako do njih dostopajo uporabniki podatkov in ponudniki podatkov ter največje število posojil, ki jih lahko ponudnik podatkov naloži pri eni transakciji z listinjenim vrednostnim papirjem;

(iii)

vložnikove trenutne tehnične in operativne zmožnosti glede predložitve podatkov s strani ponudnikov podatkov, tj. tehnični postopek, po katerem lahko ponudnik podatkov predloži podatke na ravni posameznega posojila, in ali je ta postopek ročen ali avtomatičen; in

(iv)

vložnikove trenutne tehnične in operativne zmožnosti glede izpisa podatkov s strani uporabnikov podatkov, tj. tehnični postopek, po katerem lahko uporabnik podatkov izpiše podatke na ravni posameznega posojila, in ali je ta postopek ročen ali avtomatičen.

(d)

Tehnični opis:

(i)

datotečnih formatov za predložitev podatkov na ravni posameznega posojila, ki jih pošiljajo ponudniki podatkov in jih vložnik sprejema (Excelov obrazec, shema XML itd.), vključno z elektronsko kopijo vsakega takega datotečnega formata, in navedbo, ali vložnik ponudnikom podatkov zagotavlja orodja, s katerimi se lahko podatki na ravni posameznega posojila pretvorijo v datotečne formate, ki jih vložnik sprejema;

(ii)

vložnikove trenutne tehnične in operativne zmožnosti glede dokumentacije o testiranju in potrjevanju za vložnikov sistem, vključno z izračunom ocene skladnosti podatkov na ravni posameznega posojila;

(iii)

pogostosti posodobitev in novih verzij sistema ter politike vzdrževanja in politike testiranja;

(iv)

vložnikove tehnične in operativne zmožnosti, da se prilagodi na prihodnje posodobitve Eurosistemovih obrazcev za poročanje podatkov na ravni posameznega posojila, kot so spremembe obstoječih polj in dodajanje ali črtanje polj;

(v)

vložnikove tehnične in operativne zmožnosti glede ponovne vzpostavitve delovanja po nesreči in neprekinjenosti poslovanja, zlasti v zvezi s stopnjo redundance posameznih rešitev shranjevanja in varnostnega kopiranja podatkov v podatkovnem centru in strežniški arhitekturi;

(vi)

vložnikove trenutne tehnične zmožnosti glede arhitekture notranjih kontrol v povezavi s podatki na ravni posameznega posojila, vključno s kontrolami informacijskega sistema in celovitostjo podatkov.

3.

V zvezi z zahtevo Eurosistema glede ustrezne strukture upravljanja morajo vložniki zagotoviti:

(a)

podrobnosti o statusu družbe, tj. statut ali akt o ustanovitvi, in lastniški strukturi;

(b)

informacije o vložnikovih postopkih notranje revizije (če obstajajo), vključno z identiteto odgovornih za tako revidiranje, informacije o tem, ali rezultate revidiranja potrjujejo zunanji subjekti, in, če se revidiranje opravlja notranje, kakšna je ureditev za preprečitev ali obravnavo kakršnega koli nasprotja interesov;

(c)

informacije o tem, kako vložnikova ureditev upravljanja služi interesom deležnikov na trgu listinjenih vrednostnih papirjev, zlasti ali se njegova cenovna politika upošteva v povezavi s to zahtevo;

(d)

pisno potrditev, da bo imel Eurosistem redni dostop do dokumentacije, ki jo potrebuje, da lahko spremlja stalno ustreznost vložnikove strukture upravljanja in skladnost z zahtevami glede upravljanja iz odstavka 4 oddelka IV.I.

4.

Vložnik mora zagotoviti opis:

(a)

kako vložnik izračuna oceno kakovosti podatkov ter kako se ocena objavi v vložnikovem sistemu repozitorija in s tem da na razpolago uporabnikom podatkov;

(b)

preverjanj kakovosti podatkov, ki jih opravi vložnik, vključno s postopkom, številom preverjanj in seznamom preverjenih polj;

(c)

vložnikove trenutne zmožnosti, da poroča o preverjanjih skladnosti in točnosti, tj. kako vložnik pripravi obstoječa poročila za ponudnike podatkov in uporabnike podatkov, zmožnost vložnikove platforme za pripravo avtomatičnih poročil in poročil po meri glede na zahteve uporabnikov podatkov ter zmožnost vložnikove platforme za avtomatično pošiljanje obvestil uporabnikom podatkov in ponudnikom podatkov (na primer obvestil o tem, da so bili naloženi podatki na ravni posameznega posojila za posamezno transakcijo).“;

12.

v Prilogi IXa se prvi pododstavek oddelka 1 nadomesti z naslednjim:

„Kar zadeva trenutno pokritost, mora bonitetna agencija v vsaki od najmanj treh od štirih kategorij finančnega premoženja, ki zajemajo (a) nezavarovane bančne obveznice, (b) podjetniške obveznice, (c) krite obveznice in (d) listinjene vrednostne papirje, zagotoviti minimalno pokritost:“.


(1)  Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(2)  Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998, str. 45).

(3)  Smernica ECB/2012/27 z dne 5. decembra 2012 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET2) (UL L 30, 30.1.2013, str. 1).

(4)  Srednjeevropski čas upošteva spremembo na srednjeevropski poletni čas.


Top